V času pandemije covida-19 so se zavoljo obvladovanja zdravstvene krize pojavile potrebe po hitrejšem komuniciranju znanstvenih dognanj. Tako so znanstvenice in znanstveniki pogosteje kot v obdobju pred pandemijo objavljali rokopise, ki še niso bili formalno sprejeti in objavljeni v znanstveni reviji. Mednarodna raziskovalna skupina se je lotila preučevanja razlik med prednatisi in strokovno pregledanimi objavljenimi različicami istih člankov z začetka pandemije. Pomembne spremembe v zaključkih člankov so zaznali pri slabih dvajsetih odstotkih prispevkov, ki naslavljajo covid-19, in pri slabih desetih odstotkih prispevkov, nepovezanih s covidom-19. Ugotovitve so objavili v reviji PLoS Biology.



Prednatis oziroma angleško preprint je stopnja v razvoju znanstvenega prispevka, ki še ni bil podvržen formalnemu strokovnemu pregledu. Gre torej za večinoma nerecenzirane prispevke, ki še niso bili sprejeti za objavo v znanstveni reviji, avtorji in avtorice pa jih kot rokopis pogosto objavijo na namenskih portalih za prednatise. Recenzentski postopek lahko traja več mesecev, zato prednatisi omogočajo bolj ažurno izmenjevanje znanstvenih dognanj. Vendarle so prednatisi manj zanesljivi kot recenzirani članki, saj se lahko pri nekaterih raziskavah po strokovnem pregledu spremeni predstavitev podatkov, pri drugih raziskavah pa se lahko spremenijo celo glavni zaključki raziskave.



V prvih štirih mesecih pandemije je bilo objavljenih preko šestnajst tisoč znanstvenih prispevkov v zvezi s covidom-19, od tega jih je bila več kot tretjina vnaprej javno dostopnih v obliki prednatisov. Raziskovalna ekipa se je tako lotila preučevanja prednatisov, ki so jih pridobili s strežnikov za prednatise bioRxiv in medRxiv. Obravnavali so 184 prednatisov in pripadajočih končnih objavljenih člankov iz začetnega obdobja pandemije. Primerjali so dve skupini prispevkov – članke s covidno vsebino in članke z drugimi biomedicinskimi temami.



Da bi znanstvenice in znanstveniki določili stopnjo, do katere so se glavni rezultati in zaključki prednatisov po objavi spremenili, so primerjali povzetke, diagrame in tabele med obema različicama prispevkov. Spremembe v besedilu med paroma povzetkov so primerjali s pomočjo računalniških programov, ročno pa sta vsak par povzetkov pregledala še dva neodvisna ocenjevalca oziroma ocenjevalki.



Pri covidnih in drugih bimedicinskih člankih v približno tretjini primerov ni prišlo do pomembnih sprememb, pri več kot polovici pa je prišlo do manjših sprememb: bodisi jačanja bodisi omilitve glavnih zaključkov. Pomembno pa je prišlo pri sedemnajstih odstotkih člankov, povezanih s covidom-19, in sedmih odstotkih člankov, nepovezanih s covidom-19, do obsežnih vsebinskih sprememb v glavnih zaključkih raziskave. V enem od 184 primerov je po objavi prišlo celo do nasprotnih zaključkov, kot so bili sprva predstavljeni v prednatisu.



Raziskovalke in raziskovalci sicer zaključujejo, da je bil zgolj manjši delež prispevkov po objavah pomembno spremenjen, zato postopek objavljanja s formalnim pregledom predstavlja zgolj minimalen vpliv na prednatise. Kljub temu lahko ti članki predstavljajo pomemben doprinos k širjenju neustreznih zaključkov. V raziskavi sicer niso obravnavali prednatisov, ki zaradi različnih razlogov še niso ali pa sploh nikoli niso bili sprejeti v objavo. Nekateri avtorji in avtorice prednatise namreč objavljajo brez namena, da bodo njihovi članki objavljeni v znanstveni reviji – govorimo, denimo, o kliničnih dognanjih, pomembnih predvsem za lečeče zdravnike, določene prispevke pa zaradi neustrezne kakovosti v celoti zavrnejo. Tovrstni nekakovostni prednatisi seveda krožijo tudi po znanstveni skupnosti, večji problem pa so neustrezni neznanstveni zaključki, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo na določenem raziskovalnem področju.



Nobena sprememba med prednatisom in objavljenim člankom ni ušla budnemu očesu vajenke Katje.