S kozjo mikrobioto do manjših količin rastlinskih odpadkov

Aktualno-politična novica

V današnjem Znanstvenem britoffu poročamo o raziskavi, v okviru katere so se znanstvenice in znanstveniki v iskanju čim učinkovitejšega načina razgradnje rastlinskih odpadkov podali med koze. Dognanja raziskave o mikrobioti koz in njeni zmožnosti presnove rastlinskih odpadkov so objavili v zadnji številki revije Nature Microbiology. 

Mikrobiota rastlinojedih živali vsebuje bakterijske, arhejske in evkariontske mikroorganizme. Kljub biotski pestrosti večino razgradnje opravijo bakterije, ki so v mikrobioti tudi najbolj številčno zastopane. S preučevanjem mikrobiote prebavnega trakta rastlinojedih živali, v našem primeru koz, bi namreč lahko odkrili številne, predvsem anaerobne mikroorganizme in njihove encime. Ti bi nam pomagali hitreje in z manjšim energetskim vložkom razgraditi večje količine odvečne rastlinske biomase. 

V omenjeni raziskavi so znanstvenice in znanstveniki iz kozjih iztrebkov poskušali vzgojiti čim večjo količino mikroorganizmov ter preučiti sestavo poraslih mikrobnih konzorcijev. Za gojenje mikroorganizmov so uporabili več pristopov. Kot vir hranil so dodali različne vrste težje razgradljive rastlinske biomase, z namenom selekcije čim bolj pestrega nabora poraslih mikroorganizmov pa so uvedli več različic gojenja. Mikroorganizme so gojili brez dodanih  antibiotikov, z uporabo antibiotika kloramfenikola ter z antibiotikoma penicilinom in streptomicinom.

Zrasle mikroorganizme so nato s pomočjo bioinformatskih orodij temeljito analizirali in poskušali oceniti njihovo vrstno pripadnost ter delovanje njihovega metabolizma. V različicah z antibiotiki so najbolje uspevale anaerobne glive, največ anaerobnih bakterij pa so vzgojili v različicah gojenja brez prisotnih antibiotikov. Pri posameznih vrstah anaerobnih gliv so našli tudi po več kot 100 encimov za razgradnjo ogljikovih hidratov. Pri anaerobnih bakterijah so našli bistveno manj encimov za razgradnjo kompleksnejših ogljikovih hidratov. 

Raziskovalci na podlagi pridobljenih rezultatov sklepajo, da je po dosedanjih ocenah vloga anaerobnih gliv pri razgradnji močno podcenjena. Mikrobni konzorciji, v katerih so prevladovale anaerobne glive, so pridelali tudi dvakrat večjo količino metana in razgradili dvakrat večjo količino celuloze kot pretežno bakterijski konzorciji. Glavni produkt bakterijske razgradnje celuloze so bile kratkoverižne maščobne kisline.

Raziskovalke in raziskovalci ocenjujejo, da bi v prihodnosti predvsem pri biotehnološki uporabi gliv lahko več stavili na specifičen način rasti anaerobnih gliv. Anaerobne glive namreč lažje dostopajo do kompleksnejših sestavin celuloznih vlaken in tako hitreje pripomorejo k njihovi razgradnji. Mikrobiota koz pa več kot očitno zagotavlja ustrezen vir iskanih mikroorganizmov.

 

Med kozami se je potikala Nataša.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness