Raziskovalna skupina iz Amerike je, da bi raziskala mehanizme v ozadju hitrosti učinkovanja ketamina, preučila vpliv substance na možgane laboratorijskih miši. Svoje izsledke so objavili v reviji Nature Communications.

Ketamin se v medicini in veterini že dolgo uporablja kot anestetik. V zadnjih nekaj letih se vse intenzivneje preučuje tudi njegov potencial za blaženje simptomov rezistentne depresije. Pri večini antidepresivov se iskani efekti pojavijo praviloma šele par tednov po začetku terapije. Prednost ketamina pred njimi je hitro delovanje, saj se želeni učinki pogosto pojavijo že po nekaj urah in enem samem odmerku. Ti po navadi trajajo do tri tedne. 

V procesu nevrogeneze nastajajo nove živčne celice. Pri odraslih sesalcih glavnina novih nevronov domnevno nastaja v hipokampusu. To možgansko področje povezujemo predvsem z delovanjem spomina in sposobnostjo učenja, pri depresiji pa je njegovo delovanje okrnjeno. Eden izmed mehanizmov delovanja antidepresivov se med drugim povezuje s postopnim povečanjem števila novonastalih nevronov, kar naj bi povzročalo želene pozitivne vplive. Ta proces lahko traja tudi do nekaj tednov. Na drugi strani administracija ketamina, poleg drugih učinkov, aktivira že nastale nedozorele živčne celice v hipokampusu. Povišana aktivnost teh celic pripomore k hitrim pozitivnim spremembam v vedenju laboratorijskih miši.

Raziskovalna skupina je s pomočjo tehnik genskega inženirstva ustvarila miši, pri katerih je bilo možno selektivno utišati aktivnost nedozorelih hipokampalnih nevronov. Miši so nato razdelili v dve skupini, od katerih je prva prejela ketamin, druga pa fiziološko raztopino. Miši z neinhibiranimi nedozorelimi nevroni so po prejetju ketamina kazale izrazito povišane nivoje socialne interakcije v primerjavi s tistimi, pri katerih so bile nedozorele hipokampalne celice ob prejetju ketamina inhibirane. Pri miših, ki so prejele fiziološko raztopino, razlik v vedenju glede na morebitno utišanje nedozorelih hipokampalnih celic ni bilo opaziti. 

Raziskovalke in raziskovalci so nadalje pokazali, da lahko zgolj s tarčno aktivacijo nedozorelih hipokampalnih celic dosežejo podobne spremembe v vedenju miši, kot jih povzroča ketamin. Raziskovalna skupina se nadeja, da bodo ugotovitve pripomogle k izdelavi zdravil, ki bodo ohranjala hitro antidepresivno delovanje ketamina brez neželenih stranskih učinkov, kot so disociacija, depersonalizacija in zasvojljivost. Treba pa se je zavedati, da je pri preučevanju depresivnih motenj rezultate z živalskih modelov težavno posploševati na ljudi, sploh zato ker gre pri depresiji po definiciji za človeško bolezen.

Kako izgleda mišji K-hole še vedno zanima Žigo.