V začetku septembra je vlada Republike Slovenije napovedala nižja proračunska sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Prilagoditev proračunskih sredstev je posledica naravnih ujm in uveljavljanja fiskalnega pravila. To pomeni, da je rast integralnih sredstev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije namenjenih znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti za leto 2024 manjša, kot jo je napovedal proračun iz julija 2022. Hkrati napovedujejo tudi nižja proračunska sredstva za leto 2025. 

Napovedano je znižanje sredstev na področju mednarodnega sodelovanja za že objavljene razpise. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, krajše ARIS, je ta teden objavila preklic petih javnih razpisov za sofinanciranje raziskovalnih projektov. Preklicali so dve sofinanciranji za ERC projekta, sofinanciranje prijav za projekt Obzorja Evrope in razpis za spodbujanje aktivne udeležbe mlajših raziskovalcev na mednarodnih programih. Prav tako je agencija znižala oziroma zmanjšala obseg finančne pomoči shemi doktorskega in podoktorskega študija Marie Skłodowska-Curie COFUND. Znižano bo tudi sofinanciranje v okviru mednarodnega projekta Weave.

Pred tednom dni je na Novem trgu v Ljubljani potekal že sedmi Shod za znanost. Svojo podporo shodu so izrazile Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov, krajše KOsRIS, večji del Rektorske konference Slovenije, sindikat Univerze v Mariboru, Visokošolski sindikat Slovenije oziroma VSŠ, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ali krajše SVIZ ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti oziroma ZRC SAZU. Udeleženke shoda so izrazile podporo strokovnim in tehničnim sodelavcem in sodelavkam, ki si kot neločljivi del raziskovalnih skupin zaslužijo pošteno plačilo za svoje delo. 

Tema podplačanosti delavk in delavcev v raziskovalni dejavnosti javnega sektorja ni nova. Stebrna pogajanja za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo med vlado ter sindikati, kot so VSŠ, SVIZ in KOsRIS, trajajo že več mesecev. Na junijske predloge vlade glede delovnih mest strokovnih in tehničnih sodelavk in sodelavcev se je takrat ostro odzval KOsRIS. Analiza plač Ministrstva za javno upravo je delovna mesta teh sodelavcev in sodelavk sicer označila za podvrednotena. Ministrstvo je prepoznalo tudi, da se pri njih nahajajo visoka plačna nesorazmerja v primerjavi z drugimi skupinami v javnem sektorju. Kljub navedenim ugotovitvam je vladni predlog predvidel dvig za en plačni razred, to pa so v KOsRISu označili za »ogrožanje izvajanja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji«, saj bi že tako težko pridobljene kadre izgubili, skrbi jih tudi, da bi Slovenija postala rezervat za srednje kvalificirane sile. 

KOsRIS je zahteval dvig plač strokovnih in tehničnih sodelavk in sodelavcev iz plačnih skupin H in J za štiri plačne razrede, ter »vključitev dodatnih nujnih delovnih mest v plačno skupino H02«. Pogajanja med sindikati in pristojnim ministrstvom so sredi julija obrodila delni stavkovni sporazum in se nadaljevala z željo po oblikovanju enotne kolektivne pogodbe, ki bo samostojno urejala področje visokega šolstva in znanosti. Pogajanja s sindikalisti je vlada prekinila 28. avgusta in za razlog navedla stroške obnove po poplavah. Prekinitev pogajanj je na Shodu za znanost izpostavil eden izmed govorcev, doktor Tadej Troha iz ZRC SAZU.

Izjava

Na shodu je bil prisoten tudi glavni tajnik SVIZA in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je odziv vlade in prekinitev pogajanj o plačah javnega sektorja komentiral tako.

Izjava

Visokošolski sindikat se ne strinja tudi z zadnjim vladnim predlogom o ureditvi plač v javnem sektorju, ki zajema tudi visokošolske in znanstvenoraziskovalne ustanove, saj naj bi bila predlagana časovnica dviga plač tako raztegnjena, da bi do leta 2027 plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj šest do sedem odstotkov.

Podvrednoteno delo in podplačano delo strokovnih sodelavk in sodelavcev med drugim zajema tudi tovorjenje težke vzorčevalne opreme na ledeniška jezera Triglavskega narodnega parka. Na tem območju arheologinje, zgodovinarji in geologinje že deset let raziskujejo vplive klime in človeka na spremembe okolja in rastlinstva v Julijskih Alpah v zadnjih 12 tisoč letih. Raziskovali so predvsem na območju močvirja pri Srednji vasi, nižinskih alpskih jezer, kot sta Bohinjsko in Blejsko, ter na območju visokogorskih jezer Ledvička in na Planini pri Jezeru.

Prvič so znanstvena dognanja na tem območju širši javnosti predstavili včeraj v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Gre za serijo predavanj, ki bodo trajala do konca naslednjega meseca v Bohinju in na Bledu. Več nam pove Maja Andrič, strokovnjakinja za palinologijo oziroma fosilni cvetni prah, ki svoje raziskovalno delo opravlja na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU.

Izjava

In kaj je glavni namen teh predavanj?

Izjava

Predavanj, na katerih bodo raziskovalke in raziskovalci predstavili paleoekološke in arheološke raziskave v Julijskih Alpah, bo do konca oktobra še 12. Naslednji dve se bosta odvili naslednji teden v sredo, govora pa bo o jezerskih sedimentih in 6600 letih klimatskih in človeških vplivov na okolico Bohinjskega jezera.

Čist zOFFana je Lea.