Človek človeku folk

Pozdravljeni v oddaji Človek človeku folk. Danes potujemo  na zahod Afrike, v sahelsko in saharsko državo Mali. Gre za eno večjih afriških držav, kjer je razmeroma majhna populacija zgoščena okoli reke Niger, ki je tudi glavna trgovska in transportna pot. Glavno gospodarsko dejavnost predstavlja kmetijstvo, ukvarjajo se še s proizvodnjo bombaža, ribištvom in vzrejo kamel.

Mali sestavlja več etničnih skupin, med katerimi dominira ljudstvo Bambara. Druge predstavljajo še Fulani, Dogoni in Tuaregi. V preteklosti je na tem območju dominirala francoska kolonialna sila in še danes ima Francija močne interese, da ohrani svoj vpliv v regiji. V Maliju se je v zadnjih letih odvijala tuareška separatistična vojna in napadi vahabitov združeni v skupini Boko Haram, kar je ustvarilo nestabilno politično stanje, Francija je posledično ukrepila vojaške enote v državi, s tem pa ohranja tradicionalno nadvlado.

Med malijskimi tradicionalnimi glasbili prevladujejo tolkala in strunska glasbila. Kora je znano strunsko glasbilo, ki bi ga lahko primerjali s harfo in lutnjo, tukaj so še tolkala tama in kalabaš, kitari podoben N'goni ter zahodno afriška marimba imenovana balafon. Zahodna Afrika je dom sofisticiranih klasičnih in dvornih glasbenih tradicij. Več sto let so profesionalni glasbeniki, imenovani grioti, igrali pomembno vlogo kot zgodovinopisci v takratnih kraljevinah v delu sub-saharske Afrike. Grioti obstajajo še danes kot del oživljanja tradicij, a se je kljub temu spremenila vsebina petja, pa tudi uporabljeni inštrumenti. Danes so grioti v Maliju in širše precej popularni in se dobro tržijo.

Na sceni malijske tradicionalne glasbe prevladujejo ženske pevke, kar izvira iz dejstva, da je veliko tradicionalnih običajev povezanih s porokami in krsti, ki jih bolj pogosto obiskujejo ženske. V zadnjih desetletjih so v inštrumentalni glasbi ženske čedalje bolj prisotne.

V vseh regijah je s tradicionalno glasbo tesno povezana tudi sodobna glasba, ki predstavlja združitev tradicionalnih melodij in glasbil z dobo tehnologije in zahodnega kulturnega vpliva. Lahko gre za vplive rocka, gospela ali bluesa, ki se kažejo ne samo v ritmu in melodiji, ampak tudi z izbranimi inštrumenti in vokalom.

Po drugi svetovni vojni je v Afriki na slavi pridobila kitara, za kar so v veliki meri zaslužni angleško govoreči vojaki. Kmalu zatem so Mali preplavili latinsko ameriški plesi in kubanska glasba, ki je do danes ostala del popularne kulture, v njo pa so nekateri izvajalci vpletli tudi elemente verske glasbe. Zaradi šibke ekonomske situacije je mnogo glasbenikov odšlo, posledica tega je, da so malijsko glasbo še dodatno ponesli v svet. V osemdesetih letih je bil Pariz tako novo glavno mesto malijske plesne glasbe. Dandanes njena popularnost še vedno raste.

Kritika poligamije in dogovorjenih porok je pomembna tematika besedil. Sporočila besedil so zavita v tančico skrbno izbranih besed, kar poslušalcem omogoča široko paleto interpretacij besedila, izvajalcem pa zagotavlja zaščito pred pretiranim odzivom še vedno konservativne družbe.

Kljub zgodovini z več padci kot vzponi, hegemoniji zahoda in kulturnih raznolikosti so nekatere tradicionalne oblike izvajanja glasbe ostale. Tako se preteklost čudovito prepleta s sedanjostjo tako v tradicionalni kot tudi v popularni malijski glasbi. Oddajo so pripravili Tajda, David, Smilja, Nina, Enja in Rebeka