3. 5. 1979 – 18. 1. 2024

V oddaji DJ grafiti se posvečamo življenju in delu glasbenika Luisa Vasqueza, ki je poznan predvsem po projektu The Soft Moon in ki je nenadno preminil 18. januarja letos.

...

1. The Soft Moon - Breathe The Fire

Podlaga: The Soft Moon - Parallels

Luis Vasquez se je rodil v Kaliforniji 30. maja leta 1979. Njegova mati je bila imigrantka s Kube, oče pa Mehičan in v Luisovem življenju ni bil prisoten. Delež vloge očetovske figure je v njegovem življenju zato prevzel dedek, ki je tudi sprožil iskro, da se nocoj spominjamo Vasqueza in njegove zapuščine. Kot 12-letnemu fantu mu je namreč podaril kitaro, Luis pa je kmalu začel pisati in sestavljati prve pesmi. Dober delež najstniških let je tako preživel ob nažiganju pank klasikov, kot so Bad Brains, Descendents, Fugazi in podobni bendi, začel pa je pridobivati tudi izkušnje z nastopanjem v živo, s kolegi je namreč preigraval muziko v več različnih mladostniških pank grupah.

Poleg kitare se je preizkušal tudi na drugih inštrumentih, najvidneje na sintetizatorju, s katerim se je leta 2008 znašel v psihedelični rock skupini Lumerians, ki je tako postala prva večja in resnejša, profesionalna glasbena zasedba, katere član je bil, čeprav samo za kratek čas. Projekt je zapustil že po kakšnem letu ali dveh in osnoval svojo darkersko beštijo The Soft Moon.

The Soft Moon je zasnoval kot solo projekt, toda že po prvih izdanih singlih, s katerimi je do te mere ujel pozornost založbe Captured Tracks, da jih je tudi izdala, bi verjeli, da gre za polnovredno glasbeno zasedbo. Kot že omenjeno, Luis je bil multiinštrumentalist – kitara, klaviature, bobni, bas … nič od tega mu ni bilo tuje, zato je bil kot solo ustvarjalec sposoben kreirati bogate in slojevite komade, vedno bolj pogosto in suvereno pa jih je začel dopolnjevati še z glasom, velika količina zgodnjih pesmi je namreč precej inštrumentalnih.

Prvima singloma, Breathe The Fire in Parallels – prvega smo predvajali v uvodu oddaje, drugega pa slišimo v ozadju – je istega leta, leta 2010, sledil še prvi dolgometražni album, naslovljen preprosto The Soft Moon, ki je izšel pri Captured Tracks, z njega pa bomo v sledečem glasbenem segmentu zavrteli nekaj pesmi.

2. The Soft Moon - Out Of Time

3. The Soft Moon - Circles

4. The Soft Moon - When It’s Over

5. The Soft Moon - Tiny Spiders

6. The Soft Moon - Dead Love

Podlaga: The Soft Moon - Crush

Po prvi izdani plati je Luisa čakala turneja, s tem pa naloga, da okrog sebe nabere osebe, s katerimi bi lahko koncertiral po svetu. Novačenje glasbenikov somišljenikov ni bilo najlažje, saj je Vasquez do glasbe pristopal skrajno osebno. Mračnjaštvo, brezizhodnost in kaos, ki ga slišimo v darkerskih elektronskih beatih, pogosto kričečih vokalih in hipnotičnih zavesah industrial šumenja, so namreč manifestacija Luisovega osebnega notranjega vrveža, njegovih tegob, ki jih je terapevtsko izlival v glasbo. Kot je leta 2013 dejal v intervjuju z Goranom Kompošem na Radiu Študent, je svojo glasbo pojmoval kot »krik na pomoč«, zato se je tudi med nastopanjem v živo pred publiko počutil izredno čustveno, zelo ranljivo in razgaljeno. Na nastopih se ni posvečal le zvočnemu vidiku koncertiranja, temveč tudi vizualnim elementom v ustvarjanju darkerske atmosfere z uporabo projekcij in drugih tehnik.

Ko mu je ob sebi uspelo nabrati sposobne, zanesljive in zaupanja vredne glasbenike, ki so se skozi leta sicer pogosto menjavali, se je leta 2011 prvič podal na turnejo, na kateri je med drugim koncerte odpiral za velika imena, kot sta denimo Mogwai in Interpol. Ob koncertiranju je še vedno pripravljal tudi nov material, pri čemer ga ni ustavila niti nesreča, ki ga je doletela leta 2012. V domačem Oaklandu v Kaliforniji so ga sredi ceste ob grožnji s pištolo oropali in mu ukradli prenosnik, na katerem je imel tono demo posnetkov in celo zaključen album.

Kljub srhljivemu pripetljaju je Luis že isto leto konec oktobra izdal nov album Zeros, s katerim smo ga opazili tudi na Radiu Študent in začeli redno predstavljati skoraj vse njegove nadaljnje izdelke. V Tolpi bumov je Špela Kastelic takrat zapisala, da je album Zeros, citiramo: »rezultat Luisovega poglabljanja v črne vode synth [sint] klasikov sedemdesetih in osemdesetih let« in da smo na njem »v dobre pol ure priča celemu spektru emocij, od popolne evforije do globokega meditativnega stanja fetalnega položaja«. Konec citata. Prisluhnimo torej nekaj izbranim komadom z dotične druge plošče Luisovega postpank, darkwave in industrial  projekta The Soft Moon.

7. The Soft Moon - Zeros

8. The Soft Moon - Insides

9. The Soft Moon - Die Life

10. The Soft Moon - Want

11. The Soft Moon - Machines

Podlaga: The Soft Moon - Desertion

Ko je s projektom The Soft Moon izdal svoj drugi dolgometražec in se v sklopu turneje leta 2013 ustavil tudi v ljubljanski Menzi pri koritu, se je Luis preselil v Italijo, od koder je v precej izoliranem okolju nadaljeval z ustvarjanjem novega albuma. Med kreiranjem novih komadov se je znova podal še na koncertno turnejo, na kateri je med drugim leta 2014 koncerte odpiral tudi za Depeche Mode.

Že naslednje leto je izdal novo ploščo, naslovljeno Deeper, ki verjetno predstavlja njegovo najpopularnejše delo, ponovno izdano pri založbi Captured Tracks. Razloge za to, zakaj je album Deeper dosegel najširše občinstvo izmed vseh izdelkov izpod multipraktičnih prstov Luisa Vasqueza, je v Tolpi bumov dobro pojasnila Una Larisa Pečovnik, ki je o plošči zapisala naslednje, citiramo: 

»[Plošča Deeper] na površni prvi posluh obljublja podobno kot prva dva in celo nakazuje, da Vasqueza odkloni od zastavljenega s prvima albumoma ne zanimajo preveč: srečamo se namreč z istimi temačnimi, pulzirajočimi, po repetitivnih vzorcih sprehajajočimi se kitarami, ki so za The Soft Moon tako značilne. Vendar pa kaj kmalu postane jasno, da odkloni vendarle obstajajo: Vasquez zamolklo kričanje, sikajoče šepetanje in pridušeno prepevanje ali zgolj govorjenje, ki prevladujejo na prvih dveh albumih, sedaj pogosto zamenja za konvencionalnejše oblike vokalizacije čustev – esencialno pop melodije, zapete čez softmoonovsko podlago. Sprememba, ki se s tem zgodi, je ena od teh, ki so na neki podzavestni ravni očitne, vendar izmuzljive, ko jih poskušamo definirati. Vokali, ki so prej praviloma bivali na istem nivoju izpostavljenosti in s tem v popolnem sožitju s preostalimi inštrumenti, so sedaj pogosto bolj očiščeni efektov, s čimer izstopijo iz inštrumentalne podlage in s popiš melodijami vodijo celoten album v novo smer.« Konec citata.

Ob zapisanem v recenziji in ob poslušanju albuma Deeper opazimo torej rahel premik k mešanju klasične softmoonovske kaotičnosti s pop elementi. Gre za podobno taktiko, kot smo je vajeni pri zgodnjih shoegaze oziroma nojz pop aktih, kot so denimo The Jesus And Mary Chain, ki jih je Luis v različnih intervjujih navajal kot navdih za svoje glasbeno ustvarjanje, seveda ob boku klasičnih postpank in krautrock zasedb ter pank bandov, ki jih je preigraval v najstniških letih. Poleg glasbe se je Vasquez pogosto napajal še iz filmov režiserjev, kot so Gaspar Noé, David Lynch, John Carpenter in David Cronenberg. To je leta 2015 v intervjuju zaupal Jaši Bužinelu pred svojim nastopom v Kinu Šiška, kjer ga je prvič v živo uspel ujeti tudi avtor današnje oddaje.

V prihajajočem glasbenem izboru poslušamo nekaj skladb z Luisove tretje dolgometražne izdaje – plošče Deeper.

12. The Soft Moon - Wasting

13. The Soft Moon - Far

14. The Soft Moon - Try

15. The Soft Moon - Black

16. The Soft Moon - Feel

Podlaga: The Soft Moon - Like A Father

V predzadnjem glasbenem delu nocojšnjih DJ grafitov bomo poslušali še Luisov četrti dolgometražec s projektom The Soft Moon, poimenovan Criminal, ter njegov prvi in edini album, ki ga je Vasquez izdal pod osebnim imenom in ga naslovil A Body of Errors.

Plošča Criminal je izšla leta 2018, z njo pa je Luis presekal z mnogimi popiš elementi predhodne plate Deeper, s katero je prav zaradi njene večje stilistične dostopnosti dosegel najširši krog občinstva. Z novim albumom je katarzično zabredel v globočine svoje duše in jih na plano spravil z najsurovejšimi industrial EBM-ovskimi kompozicijami doslej, ki bi jih najlažje primerjali z zvokom skupin, kot so Nine Inch Nails. Plošča je nastala v precej temačnem obdobju Luisovega življenja, zaznamovanega z odvisnostjo, družinskimi težavami in selitvijo v Berlin, kjer je v kletnem studiu album tudi nastal. O dolgometražcu Criminal je Veronika Nikolaja Štefanec v Tolpi bumov za Radio Študent zapisala, da so, citiramo, njegovi »najbolj inovativni deli tisti, v katerih Vasquez presega svoj samoobrambni kokon ter izraža surove živce in iskreno bolečino. Ko končno lahko kriči, in ne več zgolj šepeta. Gre za najodločnejši album zasedbe, saj si nikdar prej niso upali izraziti tolikšne mere besa«, ter dodala, da se v »vsej tej mrakobnosti vseeno skriva presenetljiva volja do življenja«. Konec citata.

Z novim stilističnim preobratom je Luis zamenjal tudi založbo in novo domovanje našel pri Sacred Bones Records. Zavrteli bomo nekaj skladb s četrtega albuma projekta The Soft Moon, ki bodo pomešane s kompozicijami Luisovega samozaloženega inštrumentalnega albuma A Body of Errors.

17. The Soft Moon - Burn

18. Luis Vasquez - Interno

19. The Soft Moon - The Pain

20. Luis Vasquez - Surgery

21. The Soft Moon - It Kills

22. The Soft Moon - Choke

Podlaga: The Soft Moon - NADA

Zadnji album projekta The Soft Moon je izšel leta 2022, znova pri založbi Sacred Bones, Luis pa ga je naslovil Exister. Zadal si je cilj, da bo z njim zaključil premlevanje travm svojega življenja, in zato jih je tudi ubesedil najbolj jasno doslej. Začel se je premikati od izražanja jeze k bolj eksistencialnim vprašanjem. Zvočno je še vedno ostal zasidran v temačnih poljih industrial beatov, na svojih dolgometražnih izdajah pa se je začel odpirati za sodelovanja z drugimi glasbeniki. Čeprav je v preteklosti sodeloval z raznimi glasbeniki, kot so John Foxx iz ikonične synth pop zasedbe Ultravox iz osemdesetih let, pa zasedba Health in drugi, so na plošči Exister prvič gostovali še drugi glasbeniki, natančneje izvajalca fish narc in Alli Logout.

Vasquez je še vedno neprestano koncertiral in lani še enkrat obiskal Slovenijo. Koncerta se je zopet udeležil tudi avtor oddaje, ki nastop in večer zaradi dobre glasbe in družbe hrani v lepem spominu. Sodelavec Julian Lavrič je o koncertu zapisal, da je, citiramo: »dvorano prevzela neizprosnost ritma sintetizatorskih sekvenc in se nemudoma vživela v svet, ki so ga predstavili The Soft Moon. Večina teles se je zlila z energijo nastopajočih, a je koncert prinesel užitek tudi tistim, ki so sedeli ob robu prizorišča«. Konec citata. To je bil tretji in zadnji nastop projekta The Soft Moon pod taktirko Luisa Vasqueza v Sloveniji.

Luis Vasquez je v Los Angelesu umrl 18. januarja letos. Star je bil 44 let.

Vzrok smrti naj bi menda bilo predoziranje s fentanilom. V tragični nesreči sta življenje izgubila še didžej in producent John Juan Mendez oziroma Silent Servant, ki sta se mu na Radiu Študent v oddaji DJ grafiti poklonila Žiga Petrič in Tilen Ločniškar, ter Mendezova partnerka Simone Ling.

Luis je bil dober znanec našega radia. Večkrat smo ga gostili v intervjujih, pisali o njegovih koncertih, njegovih albumih, ga predvajali v etru … spremljali smo ga praktično od začetka njegovega glasbenega udejstvovanja. Sedaj je napočil čas, da se mu zahvalimo in se od njega poslovimo še z nekaj izbranimi skladbami z njegovega zadnjega albuma, ki je le del bogate diskografije, prežete z njegovo darkersko, toda iskreno, občutljivo in srčno dušo.

23. The Soft Moon - Monster

24. The Soft Moon - Face Is Gone

25. The Soft Moon - Become The Lies

26. The Soft Moon - Answers

27. The Soft Moon - Sad Song