Exploratorium #006 – Niansa x Level Up
Pošta, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, 18. 11. 2025
Kot kritične spremljevalce domače alternativne glasbene krajine nas zadnjih nekaj let upravičeno spreletavajo pesimistične misli. Gentrifikacijski premiki v popandemičnem obdobju so lokalno glasbeno sceno pustili brez obilice prostorov, možnosti in posledično tudi idej za ustvarjanje glasbenih dogodkov. Večina serialk in kolektivov je svoje domove našla na Metelkovi, ki deluje kot edini ideološko zvest preostanek predpandemične resničnosti. Pesimizmu kljubuje pojavljanje nekaterih novih potencialnih prostorov, ki pa so še v razvoju. Eden takih je denimo Kader Kodeljevo. Podobno prostorski krizi kljubuje tudi specifičnost elektronske glasbe. Čeprav se zdi, da je zaradi inherentne sintetičnosti elektronike narava kontraintuitivna, postaja ena od njenih možnih glasbenih prizorišč. To velja tako za nočna rajanja kot za eksperimentalna zvočenja. Zadnja dobra štiri leta na polju dogodkov eksperimentalnih zvočenj zagotovo najbolj aktivno deluje kolektiv festivala Niansa, ki je prejšnji teden organiziral dogodek v sodelovanju s serialko Level Up iz Channela Zero.
Prostorski krizi kolektiv festivala Niansa uspešno kljubuje že od začetka organizacije dogodkov serije ssssounded v Kraterju. Prizorišče ne deluje samo kot odlična rešitev za prostorsko krizo, ki obiskovalcu ponuja nov ambient za odkrivanje in poslušanje, ampak se tako estetsko kot duhovno ujema tudi z zvokom dogodkov. Enako seveda velja za Rakov Škocjan, lokacijo festivala Niansa, ki deluje izjemno sveže v primerjavi s preostalimi festivali. Ljubezen do glasbe in zvočenja je namreč postavljena v ospredje. Temu primerno je nevsiljivo v ospredju torej poslušanje, ki se na festivalu udejanji v različnih oblikah. Poleg festivala je letošnji konec poletja kolektiv beležil še tri dogodke iz serije Exploratorium, ki se osredotočajo na zvočno raziskovanje in so se, kot običajno, zgodili v Kraterju. Pretekli teden so seriji dodali še najnovejši, šesti dogodek. Pri tem ne moremo izpustiti omembe serialke Level Up, ki primarno domuje v metelkovskem klubu Channel Zero, z zadnjima dvema dogodkoma pa je prste pomočila v doslej neznane kotičke ljubljanskih prizorišč, nedavno z dogodkom v baru Voyager. Z združenimi močmi so na odru Pošte Slovenskega mladinskega gledališča ob didžej uvodu in zaključku gostili štiri avdiovizualne nastope.
Oder Pošte je najprej zasedla DJ selekcija Janu Krohm, sovodje berlinske založbe Eremit Records. Selektorka je segla po intimnejših koncih elektronske glasbe in poslušalce poskusila premakniti v vzdušje pozornega poslušanja, kar je dopolnilo preostali večerni program. Sledil je prvi avdiovizualni nastop Oke, producentke Eve Mulej Vrabič, ki je ob vizualijah Kaje Horvat predstavila nov kratkometražec Larv. Oka je material z občutkom prenesla v prostor Pošte, kar smo lahko zelo dobro začutili s sveže prebujenimi ušesi iz predhodnega didžej seta. Intimne in organske teksture so zaživele ob animiranem spremljevalnem vizualnem materialu izdaje albuma Larv. Horvat je vizualno plat glasbe raztegnila v časovno dimenzijo in jo z zvokom spojila pred našimi očmi. Tako je glasba obenem zaživela v prostoru in na platnu, ki se je raztezalo po steni pred nami.
Sledil je nastop ameriškega kolektiva MSHR, ki ga je Niansa v Ljubljani gostila že drugič. Nastop je temeljil na inštrumentu oziroma kontrolerju, lastnem dizajnu dvojice, ki je podatke pošiljal v program Supercollider in ustvarjal zvok, ter v program Blender, ki je hkrati ustvarjal sliko. Nastop je zaznamovalo tehnično ozadje, oblike na platnu in zvoki so se namreč neprestano odzivali drug na drugega. Nastop je zaradi tega deloval homogeno in sinestetično. Vizualno estetiko so močno navdihnile grafike zgodnjih računalniških sistemov, pogosto je bilo mešanje dvo- in tridimenzionalnih grafik ter uporaba čistih barv. Zvočna plat je podobno ponosno kazala vplive iz računalniške glasbe, v kateri so tehnike in možnosti zvočenja rezultati kompleksnih sintez. Sinergija obeh plati je bila intenzivno čutna nova izkušnja, v katero smo se zlahka potopili. Edina motnja, ki je nastopu odvzela dokončno mero potopitve v sinestetične dražljaje, so bili premori, ki so se zvrstili med menjavami slikovnih in zvočnih podob. Tu smo bili poslušalci včasih nekoliko predolgo vrnjeni v tišino in temo, kar je bil prevelik preskok iz intenzivne sinestezije v bazno ničnost.
Nato se je z generativnim avdiovizualnim setom predstavil madžarski elektronski producent Fausto Mercier, varovanec nekdanje praške založbe Genot Centre. Zvok je deloval izjemno dodelano in razplasteno. Bil je kompleksno zgrajen iz težko procesiranih zvočnih vzorcev in dopolnjen z zvočno sintezo. Kompozicijsko je bil tako zadržan, da ni nikoli prerasel v koherentne komade, ampak je deloval kot nekaj živega in hkrati omejenega znotraj Mercierjevih parametrov. Vizualna plat zato ni izpadla kot nameček h kompleksni zvočni kompoziciji, pač pa kot dodaten uvid v kompleksen generativni sistem. Vizualno je nastop deloval zelo inovativno. Estetika pa ni bila jasno prepoznavna onkraj osnovne kategorije generativne umetnosti. Podobe so bile vedno abstraktne in predrugačene z efekti, včasih tudi hipno prisotne, tako da so se izmikale globlji zaznavi in branju. Vez med vizualnim in zvočnim je delovala še bolj kompleksno kot pri prejšnjih aktih. Slika je včasih sledila zvoku, drugič pa je bila odsotna in je zatavala po svoje. Celota je delovala kot nekaj povsem novega, rojenega iz nore domišljije in čiste fascinacije nad tehnologijo. Nizanje zvočno-vizualnih podob je delovalo kot vse, kar je svobodno, živo, čutno, čustveno in surovo. Mercier je s setom predstavil nekaj zares samosvojega in edinstvenega v svetu avdiovizualne umetnosti.
Zadnji akt v živo je bil še domači duo II/III, ki ga tvorita Tine Vrabič Mulej – Nitz in Urška Preis, ki trenutno živi in ustvarja med Berlinom in Ljubljano, med drugim tudi kot sovodja založbe Eremit Records z Janu Krohm. Druga izdaja dvojca, naslovljena two out of three, je izšla pri založbi Eremit Records dan po nastopu, ki je bil tudi uradni koncert ob izidu. Četudi sta Nitz in Preis naletela na tehnične težave, sta v Pošti uspela pričarati vzdušje, ki veje z albuma. Zvok je skoraj v celoti zgrajen iz zvokov harfe, temelji pa na atmosferah in dronu, ki se razvija v široke prostrane zvočne krajine. V njih se poslušalci zlahka izgubimo, hkrati pa nas zvoki jokajoče harfe in globokega basovskega sinta tudi prizemljijo. Nastop II/III ni bil spektakularen, a je poslušalce prepričal s transgresivnim zvokom, ki je objel in počasi, a močno premaknil poslušalca. Glasbenika sta dopustila, da glasba govori sama zase. Dogodek je z novo selekcijo v stilu in estetiki, ki je zaznamoval cel večer, sklenila Janu Krohm.
Dogodek Exploratorium #006 je predstavil zavidljivo bero avdiovizualnih in glasbenih ustvarjalcev, ki so z nastopi izkazali presežek. Tako tuji kot domači nastopajoči so ustvarili vzdušje pozornega in odprtega poslušanja ter gledanja. Poslušalci smo lahko glasbo in vizualije zares sprejeli vase in imeli čas in prostor za intimno doživljanje dražljajev.
Dodaj komentar
Komentiraj