Gala hala, Ljubljana, 9. 2. 2024

Mokro dvorišče Gala hale je v pričakovanju dveh najvpadljivejših mladih popularnih glasbenikov z domače grude zasedala pisana publika. Emoti in ostale maškare, metalci, normiji in gaserji , so le del polzoomerske oziroma polmilenijske gruče, ki ji seveda pritiče še nekaj »cura sa šarenom kosom koje miriše na voće i probleme sa ocem«. Poleg spogledovanja s hyperpopom nastopajoča povezuje tudi to, da sta si znamko zgradila kot Balkanca, z jezikom, ki pa je slovenskemu mladežu bolj tuj kot kdajkoli prej. Toda trg spet dokazuje, da se Slovencem splača izvažati glasbo na Balkan. Napočil je čas, da se tudi Zevin in Ružno pače dokažeta pred kritično maso domačih poslušalcev, Zevin s kratkometražnim prvencem Egzistencija in Ružno pače s premiernim nastopom v Sloveniji – če seveda otoka Krka ne štejete za slovensko ozemlje.

Preden se lotimo koncerta, je vredno izvajalca še enkrat na kratko umestiti v kontekst zabavne glasbe. Vsekakor sta pionirja brez para in četudi so elementi njune glasbe pastiš, glasbo obeh odlikujejo zelo efektivna besedila in uholovljive melodije. Njune pripovedi imajo neko težo, verzi so duhoviti, spretni, karizmatični in preprosti. Veliko pozornost namenjata tudi celostni vizualni podobi in morda tudi zato nista pretirano glasbeno produktivna. Kratko in jedrnato torej, za ADHD generacijo popolno, za nekatere banalno, toda vsekakor izstopajoče ne le na lokalni, temveč tudi na regionalni sceni.

Z enourno zamudo je večer otvorila Nives Cilenšek oziroma Zevin v kostumu, ki ga presenetljivo ni naredila sama, temveč je delo Jana Brovča, in z zanosom, ki je publiko navdušil že ob komadih, ki jih je le malo obiskovalcev dobro poznalo. Zažgal je tudi komad Njam njam, čeprav smo se lahko z Zevin kar strinjali, ko je rekla, morda ne dobesedno – pa bi lahko – da se je tega komada že prenajedla. Čeprav se ob nasičenih zvokih hyperpopa v živo marsikakšna niansa pač izgubi, je bil autotune spretno vklopljen v podlago, didžej pa se je izkazal sploh s tako imenovanim beat switchem v komadu Crna kada. Množica je norela do te mere, da se je Zevin zdelo vredno posredovati, ko je nagovorila in podučila publiko, češ, naj ne mošamo, ker je to nevarno. Kot da je prvič priča razgretemu koncertu. Če še obstaja vprašanje, zakaj se je ob tem marsikdo skremžil, naj nemudoma odgovorimo: skrb za zdravje in varnost je tu povsem odveč, če ne naravnost smešna. Seveda je vsaka množica lahko nevarna, a treba je upoštevati, da je udeleževanje v mošpitu (in množicah) svobodna izbira. Še bolj kot to pa moramo poudariti, da je med gnetenjem v popolnoma zakajenem zaprtem prostoru, ob nočnih urah, ob pitju alkohola in za človeška ušesa povsem preglasni glasbi najmanjša grožnja našemu zdravju tistih nekaj modric.

Žan Pasarić oziroma Ružno pače je po kratkem premoru nastopil sam, brez kostuma in tudi brez pretirane želje po nastopanju. Najprej smo se nadejali, da je morda do sedaj komade že zvežbal, toda koncert je bil ponovitev z letošnjega Beata na moru, le da je namesto priredbe Billyja Idla odpel zbaladiziran Teenage Dirtbag. Ponovitev Beata na moru izpred dveh let torej. Seveda so se odvrteli vsi hiti, na katere smo lahko skakali in veselo prepevali, glasnejši od njega samega, kar je v zaprtem prostoru zakrilo odrsko nedogajanje in ustvarilo prijetno vzdušje. Eden od obiskovalcev, ki si je za to priložnost nadel kravato, je skočil z odra in poskusil surfati po publiki. Toda ne slepimo se, da je bil nastop v esenci kaj več kot simpatične karaoke, na katerih vsi obožujemo slišane pesmi, ne pa nujno tudi izvedbe. Zaznamovali so ga fušanje, pitje vodke za pogum, ležernost in presenetljiva nekarizmatičnost oziroma negative rizz. Čeprav nas je požgečkal s hitičem Sedam milijuna v stilu The Lonely Islanda, se zdi, da ga projekt Ružno pače ne zanima več. V nasprotnem primeru bi si do zdaj verjetno že našel vsaj spremljevalni bend za tiste tri akorde.

Koncerti Ružnog so le sredinec publiki, kajti sam vendar pravi: »hoću da mi cijeli svijet popuši kurac«. Neumorno uporniška drža je seveda do neke mere privlačna, ker je bil nastop skoraj nesramno slab. Kot nesreča na avtocesti, ki je nočeš zares videti, hkrati pa težko pogledaš stran. Spomnimo se na verz: »Mi smo budale spaljene, propale generacije«. Nasprotno pa Zevin v skladbi TikTak poje: »šta se od nas očekiva, koliko novih rekorda, ja to ništa nisam znala«. Njen nastop je bil izvrsten, je namreč neizmerno angažirana, kar pokaže tako z gibanjem kot s petjem in komunikacijo, kot smo videli, včasih kar preveč. Zato sta bila nastopa kljub zvočni sličnosti skoraj diametralno nasprotna. Svež EP Egzistencija je odličen in zanimivo bo opazovati, kako se bo Zevin razvila na zahodnobalkanski sceni in mrežila v dobi parasocialnih odnosov. Ružno pače pa je še vedno enigma. Fant, ki je preveč kul za lasten uspeh, ki odide iz lokala, ne da bi plačal, in ki je hkrati povsem nebogljen v tem istem svetu neštetih priložnosti in pastí. Vsak od njiju je uspel na svoj način in dosegel zavidljive premike na sceni – tudi z visoko številko udeleženih na koncertu – zato moramo njuno zabavno glasbo vselej jemati resno.

Foto: @luwgurl