V zadnjem času se mi le poredkoma zgodi, da se mi pod ušesa prikrade plošča, ki bi jo brez sramu in odkrito označil kot lep primer kakovostnega sodobnega popa. Najbrž gre iskati razloge za tovrstne neslučaje deloma v mojih slušnih ambicijah, najbrž pa večji del krivde nosi množična ponudba glasbene industrije, ki po eni strani pompozno brizga v ospredje obupne in vedno iste, na novo reciklirane in že zdavnaj preverjene vzorce, ki se vsakodnevno manifestirajo v obliki vsemogočnih zvezd. Po drugi strani pa pod t. i. oznako indie založbe, glasbeni kritiki in promotorji ponujajo in prodajajo nekakšno navidezno drugačnost in alternativo, ki na kraju zopet spominja na že večkrat slišane primere iz preteklosti. Seveda se tu pa tam pojavi kakšna svetla izjema, med katere bi zagotovo umestil All Things will Unwind, tretjo studijsko ploščo ameriške pevke in multiinštrumentalistke Share Worden, glasbenemu svetu bolj znane kot My Brightest Diamond.

Že ob prvem poslušanju albuma nas slišano odpelje v pravljični svet, daleč stran od vsakdanje bede in utečenih praks. Razloge za označitev njene glasbe pod pridevnikom pop gre najbrž iskati prav v lahkotnosti kompozicij, ki poleg dolžine samih skladb - te ne presegajo petih minut - učinkujejo igrivo, iskreno in predvsem dostopno. Ob naštetem so tu še besedila, ki odsevajo vso domišljijo glasbenice in še dodatno pripomorejo k všečnosti njene glasbe.

Dejstvo, da se Shara že nekaj let giblje med smetano neodvisnih glasbenih velikanov ala Bjork, Bon Iver, Peter Gabriel, David Byrne itd., s katerimi tudi sodeluje pri studijskih produkcijah in kot vokalistka na koncertih odrih, priča, da ne gre za še en povprečen, navidezno samosvoj, enodnevni produkt glasbene industrije. Prav nasprotno se preko večkratnega poglobljenega poslušanja prepričamo, da je album All things will Unwind zelo zrel, ambiciozen in do vsake note premišljen glasbeni izdelek, ki v celoti razkriva pisano paleto zvočnih idej, ki si jih je Shara uspela umisliti.

Preko celotne plošče, ki prinaša 11 med seboj raznolikih in samostojnih skladb, ki vsaka zase ponujajo različne tematske in zvočne svetove, Shara dokazuje svoje izjemne glasbene spretnosti. Poleg zavidljivega soprana, ki ga že od mladih nog tehnično pili v klasičnih in opernih šolah, gre pohvaliti njeno kompozicijsko žilico. Namreč Shara je na albumu poleg vseh odpetih linij, kopice posnetih inštrumentov in produkcije prispevala tudi vse aranžmaje, ki bi brez dvoma prepričali marsikaterega ljubitelja klasične glasbe. Omeniti je treba tudi izbor sodelujočih glasbenikov, katerih večino predstavlja odličen komorni sekstet yMusic, ki kompozicijam še dodatno vliva neizmerno svežino in dinamiko.

Že v začetni »We Added It Up« Shara zanimivo združi v eno ragtime kitare, baročna pizzicato godala, pravljična pihala in svoje izjemne vokalne linije, ki se kar zlivajo in odlivajo med barvami akustičnih zvočil. Vse skupaj zaključijo še besedila, ki skozi vso ploščo napeljujejo k nekakšni drugačnosti in raznolikosti, ki jo pričujoč glasbeni izdelek vsekakor predstavlja. Prav to črpanje in zlitje različnih godb, inštrumentov in ne nazadnje glasbenih obdobjih in žanrov sta eni njenih ključnih vrlin.

Mogoče bi lahko Shari očitali prav neambicioznost pri iskanju bolj eksperimentalnih in odprtih zvočnih poti, ki bi jih glede na tehniko in širino vsekakor lahko ubirala. Po drugi strani pa se v takšnih konservativnejših song formah, ki svoj vrhunec dosegajo v harmoničnih in spevnih napevih, počuti samozavestno in izrazno močnejšo. Tovrstne forme idealno služijo njeni emocionalni drži, ki se ob muzikalnosti vokala najbolj prepozna preko tekstov.

All things will Unwind po drugi strani prinaša tudi bolj udarne in angažirane pesmi, ki jasno izražajo kritični pogled umetnice na trenutno družbeno situacijo. Tako se denimo v skladbi »Be Brave«, ki najbolj izstopa po energičnosti in hkrati izjemni produkciji, glasbenica sprašuje in dopoveduje, naj bo le drugačna od ostalih in odprta za spremembe. V kritično nastrojeni »High Low Middle«, v kateri Shara v poskočni komični formi vaudeville predstave, metaforično reflektira zgodbo rodnega Detroita, ki je bil nekoč ponos avtomobilske industrije, danes pa vedno bolj žrtev požrešnosti človeške narave.

Shari Worden alias My Brightest Diamond bi tako težko kaj očitali. S to ploščo ji je uspelo združiti klasično glasbeno znanje s čustveno-kritičnim podtonom, ki ga črpa iz nekoliko bolj art-rockerskih sfer. Nad vsem naštetim pa suvereno bedita materinski optimizem in neizmerna volja do življenja. To dvoje je še najbolj očitno v poslednji skladbi »I have never loved someone«, ki morda nekoliko patetično deluje kot uspavanka za njenega lani rojenega otroka, ampak hkrati z učinkovitim ponavljanjem zadnjega verza »You are OK!« Shara v svoji maniri, zamaskirano in hipnotično vliva samozavest zrelejšim poslušalcem. Plošča vsekakor ni presežek, je pa primer jasno umišljene glasbe, ki zavoljo svoje lahkotne dostopnosti in hkrati genialnosti zadovolji tako bolj kot manj zahtevne poslušalce.