Pulverised Records, 2023

Z ekvinokcijem in koledarsko pomladjo se prebujajo tudi založbe in izdajajo vedno več dobrega materiala. Če sta bila prva meseca leta dokaj sušna, kar zadeva vrhunske death metal izdaje, se ta trend sedaj spreminja. Nocoj bomo predstavili tretji studijski izdelek švedskih Bastard Grave, ki so pri Pulverised Records izdali ploščo Vortex Of Disgust.

Švedski kvintet igra klasičen švedski death metal. Ja, držijo se tradicije in seveda lahko takoj povlečemo vzporednice s kultnimi zasedbami, kot so Entombed, Dismember, Grave in Carnage. Bastard Grave so tipičen primer benda, ki danes igra novo šolo starega death metala. Tisto, kar predstavlja ta trend, je predvsem modernejši pristop k zvoku, ki zveni organsko in obenem agresivno ter razločno. Druga lastnost tega gibanja je široka paleta vplivov različnih bendov in obdobij. Podobnosti lahko slišimo tako v muziki starih kot aktualnih bendov, a vsi črpajo iz istih zasedb iz zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja. 

Bastard Grave zelo spominjajo na Acephalix in Vastum, predvsem, ko govorimo o bolj »gruvi« delih. Njihove kompozicije vsebujejo tudi klasične elemente moderne scene, priča smo počasnim delom, izogniti pa se ne moremo niti asociaciji z Autopsy. V teh pasažah so Bastard Grave zelo učinkoviti, zvenijo zlobno in besno. Morda bi jim lahko pripisali celo nekakšno »hardcorovsko« noto v stilu bendov Xibalba in Harm's Way. Kontrast počasnim delom so seveda hitri deli, ki na plošči Vortex of Disgust žal ne dominirajo. Fokus plošče je predvsem na srednje hitrih zažaganih delih, ki vsebujejo največ bendove jezne energije. Zato nas tudi ne moti tako zelo, če je počasnejših delov manj, kot bi lahko pričakovali za klasične švedske death metal bende.

Plošča v celoti dobro deluje, četudi ne slišimo nič novega in ekstremno zanimivega. Bastard Grave stavijo več na učinkovitost kot na inovativnost, ki se lahko hitro sprevrže v pretencioznost. Vseeno gre za metalski izdelek z odlično produkcijo, predvsem, če si želimo bolje posneto deathmetalsko ploščo. Rifaže so zabavne v svoji enostavnosti, najizvirnejša finesa tega benda pa so so nenavadne solaže, ki jih dojemamo bolj ali manj kot sloj rifa s poudarkom na melodičnosti. Zvok kitare je v tem primeru manipuliran z nekakšnim chorus pedalom. Celotna plošča je nabita z izjemno dozo besa in to je tudi najboljša vrlina tega albuma, ker perfektno kanalizira razjarjeno energijo kvinteta neposredno v naša ušesa.

Težko je nakladati o plošči Vortex of Disgust, ker je v svojem žanru zelo enostavna. To v primeru zasedbe Bastard Grave ni nekaj slabega, vendarle pa bi si, če smo iskreni, želeli kak kliše manj in več hitrih rifov. A kdo smo mi, da bi učili Švede špilat death metal ...