Trouble In Mind, 2025

Odgovor na vprašanje, kaj je skupni imenovalec Kim Deal, The Ex in Facs, je Steve Albini. Spet Albini, boste rekli. Tako Kim Deal kot The Ex so preminulemu zvočnemu inženirju posvetili svoja albuma. Protagoniste tokratnega osrednjega kritiškega termina brez Albinija težko obravnavamo. Chicaško zasedbo Facs tokrat gostimo prvič, njihov album Wish Defense je namreč zadnji projekt, na katerem je Albini operiral. Večino snemalnega procesa je zajel v dveh dneh, v studiu Electrical Audio, nato pa odšel na drugo stran. Sanford Parker je posnel še nekaj manjkajočih vokalov in nasnetkov, John Congleton pa je album zmiksal v sobi A Electrical Audia po Albinijevih zapiskih s snemanj.

Facs niso nobeni novinci na sceni. Obstajajo od leta 2017, trenutni člani pa so delovali v zasedbah Disappears, 90 Day Men, Milemarker, Electric Hawk in Caffeine, če jih naštejemo le nekaj. Bobnar Noah Leger, basist Jonathan Van Herik ter kitarist in pevec Brian Case bi pod imenom Facs v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pristali v bazenu neodvisnega rocka oziroma indieja in bil bi mir. No, ker je ta beseda že dolgo časa oskrunjena, se sami ne mučijo glede etiketiranja. Zvesti so minimalizmu v genezi komadov, psihedeliji v kombinaciji s pankovsko surovostjo, organiziranim hrupom v spoju s spevnimi zveni. Nasploh se pri albumu Wish Defense zdi za hitro pretočno vsebino brez hitrega tempa, ki zna ob površnem prisluhu v dobre pol ure steči mimo brez posledic. Toda že krajši osredotočen ošvrk dokaže nasprotno. 

Čeprav se album skozi celoto kamuflira s hladnim tokom, je to le izraz steklene kitare, njene namerne krhkosti, ki to ni in ki je na prejšnjih albumih v Casovih rokah zvenela tudi kot akordni, rifovski poudarek, tu pa se drži odprtih prijemov, disonantnih ubiranj in odsekanih fraz. Sekcija ritma avtomatsko dobi novo širitev. Bas je večplasten, mestoma stoičen, večkrat melodičen. Zvok bobna pa je tako ali tako prepoznavni zvočni čin padlega inženirja. Po bobnu se Albini pozna. Ne glede na to so Facs aranžersko podobni Shellac in Slint v dodeljevanju pomembne vloge ozračju med igro inštrumentov in ravnolinijsko naracijo. Brez popačenj bendovske formacije, v prvi vrsti s predstavitvijo organske lastnine zasedbe. 

Uvodna pesem Talking Haunted je lep primer lahkotnosti v počasni gradnji komadov. Ordinary Voices prebadajo industrijski, mašinski kitarski zveni, basovska igra nad premetanim bobnanjem pa spomni na srborite linije nedavno preminulega Dava Allena iz Gang of Four. Disonantna prebiranja iz Sometimes Only so sorodna Sonic Youth in Unwound, pesem A Room pa v album prvič vlije vonj po aktivnem neresigniranem dubu, v ritmičnih pregibankah a la Public Image Ltd, ki se nato nadaljuje v Desire Path.

Skupna tema albuma Wish Defense je človekova dvojnost, od nekdaj iskana roba, raziskovana v preteklosti, od Biblije do Descartesa, v filmih od Lyncha, Cronenberga in Carpenterja, pravi spremni tekst albuma. Knjiga Doppelganger avtorice Naomi Klein je še eden od idejnih virov besedil, v katerih puščajo lastno interpretacijo. Facs priznavajo, da se v današnjem svetu zunanjih pritiskov ne da brez kontemplacije. Eden od njihovih načinov je zapis Wish Defense. Prepričljiv zvočni sveženj, ki bo udaril po prstih vsakega prehitrega obtoževalca za že slišano.