Ex Records, 2025

Nizozemski The Ex so skozi leta vedno znova dokazovali, da gre za bend z neodvisno godbeno identiteto. Preizkus časa so opravili že zdavnaj. Teče šestinštirideseto leto njihovega delovanja, bogatega opusa in angažmaja, ki ga uspešno nadgrajujejo in prenašajo na glasbeno ustvarjanje. Najsi bo nov album, dobrodelna turneja ali sodelovanje. The Ex so dokaz intenzivne dolgoživosti v glasbi, entuziazma iz podtalja, dokaz možnega godbenega kolobarjenja na neodvisnem terenu brez odrekanja. Kljub širokopaletni beri sodelovanj, ki so jih zakrivili, se niso nikoli pokorili ali izneverili svoji prepoznavnosti. Zadnja, letos izdana plošča je plod sodelovanja z norveškim bobnarjem Paalom Nilssenom – Lovom, poimenovana Paal Nilssen – Love Circus with The Ex Guitars, na kateri gostujejo tri četrtine benda, torej strunarji The Ex. Nekaj sodelovanj smo zajeli lani v eni od majskih edicij oddaje DJ grafiti. To je bilo pred njihovim postankom v Ljubljani, v sklopu turneje, na kateri so obljubljali tudi godbo novega materiala. Ta je sedaj pred nami. Po sedmih letih v osrednjem terminu glasbene redakcije gostimo njihov novi album If Your Mirror Breaks, izdan pri hišni založbi Ex Records.

The Ex od leta 2009, ko je zasedbo zapustil prvotni pevec G. W. Sok, sestavljajo Katherina Bornefeld, Andy Moor, Terrie Hessels in Arnold De Boer. If Your Mirror Breaks je zvočno ujel Jan Schenk v studiu Schenk v Amsterdamu, za mastering pa je poskrbel Bob Weston, Albinijev kamerad iz benda Shellac. Prav padli zvočni legendi, Stevu Albiniju, s katerim so The Ex sodelovali na štirih albumih, je celoten album tudi posvečen.

Nizozemski kvartet s svežo izdajo ponovno pretrese z genezo komadov z vedno zanimivimi izpeljankami, bobnarskim topotanjem, ciničnimi besedili, nenehnimi kitarskimi pomenkovanji, v katerih si vsak izbere svojo štimo, ter žvižgajočimi melodijami, ki ostanejo v ušesih še dolgo po odvrtenem albumu. Znana formacija, zavidljiva forma. Na repeticiji grajen skelet, ki je še predhodni takt omahoval, v trenutku postane robusten temelj za nakladanje kitarskega trušča, angažiranih tekstov ali slojenja napetosti. So kot bluzerji, ki se oprimejo najbolj spevnega tona, le da The Ex to storijo s celotnim motivom, ki se ga oklepajo v nedogled. Ko se zdi, da so se izpeli, so se komajda ogreli. Katherinini bobni spodmikajo teren trem kitarskim mušketirjem, vsaka od open dobi svoj part, tudi obroči in seveda zvonec. Gre za bobnanje daleč od striktno prehodne uporabe nekaterih napetih kož, ki pred glasbo v ospredje povzdigne inštrument. Tako ostane v liniji z ostalimi, v prepletu, v katerem so vse govorance inštrumentarijata sprejete in ne glede na svoj značaj plesne. To se zgodi začenši s pesmijo Walta Whitmana iz leta 1861, Beat Beat Drum, ki nas nemudoma pripravi na naslednjih sedeminštirideset minut prikimavanja, sukanja in prestapljanja.

Vsi godbeni ekskurzi in zvočne nakane na albumu If Your Mirror Breaks so na planem od samega začetka, a vseeno s pojočo, nekje navihano igro, drugič z intrigantnimi in tempiranimi okljuki zakrivajo vztrajnostni moment, ki na koncu terja davek hvaležne utrudljivosti. Čudaški časi širom planeta vodijo vokalista De Boera do vprašanj o kontemplaciji v komadu The Evidence, ki ga je navdihnil dokumentarni film Meeting The Man: James Baldwin In Paris. Težko je v obstoju The Ex najti komad resigniranja, predaje, kajti tega očitno ne znajo. In čeprav se zdi, da komada Monday Song in Wheel, slednja v Katherinini vokalni izvedbi, zvenita v začetni fazi črnogledo, se sčasoma obrneta na nasprotno stran kapitulacije, daleč od lementanja. Prav komad Wheel prinese misel in potrdi lebdeč tok, ki ga The Ex navkljub intenzivnosti lahkotno prenašajo vsa leta: »New life force unfolds for those who flow / with the song of their souls.« Dovolj poetiziranja, to so The Ex – takih ne delajo več in Albini je to vedel.