V Tolpi bumov predstavljamo kratkometražca dveh glasbenic, EP Gumar kuvajtske producentke Fatime Al Qadiri, ki je izšel marca lani pri založbi Hyperdub, in EP Drop 7 londonske raperke Little Simz, ki je izšel februarja letos pri založbi Forever Living Originals.

Fatima Al Qadiri: Gumar (Hyperdub, 2023)

Naslov najnovejšega dela Fatime Al Qadiri, Gumar, v arabščini pomeni luna, povsem primerno za minimalističen in melanholičen enajstminutni EP. Tudi kuvajtskemu vokalistu, glavnemu sodelavcu Fatime na tem kratkometražcu, je ime Gumar. Naslov albuma in ime glavnega vokalista popolnoma utelešata mračno vzdušje. Glasba Al Qadiri je pogosto zelo atmosferična, včasih celo ambientalna, kar pojasni, zakaj je v zadnjih nekaj letih ustvarila tudi več soundtrackov za filme. Njen prejšnji album, Medieval Femme iz leta 2021, so navdihnile klasične pesmi arabskih žensk, ki jih opisuje kot svojo delirično romantično arabsko fantazijo. Album, poln temačnih minimalnih sintov in odmevajočega vokala glasbenice, je presunljivo obravnavanje časa, ki ga umetnica radovedno raziskuje in utelesi v edinstvenem zvoku.

Na albumu Gumar Al Qadiri to raziskovanje deli in nadaljuje s kuvajtskim vokalistom Gumarjem z lamentacijo, v kateri se je Gumar formalno izobraževal kot najstnik. Arabska glasba in poezija pogosto temeljita na témah neuslišane ljubezni in hrepenenja, kar je razvidno iz načina petja, četudi ne razumemo jezika. Raztegnjeni, podvojeni klici Gumarja v kombinaciji z ledeno kovinskimi sintetizatorji Fatime prekrasno utelešajo osamljeno vzdušje dveh zaljubljencev, ki se iz takšnega ali drugačnega razloga ne moreta srečati drug z drugim.

V glasbi Al Qadiri se pogosto prepletajo različne sile ter preteklost in prihodnost. Na njenih zadnjih dveh izdelkih je to še posebej prisotno. Na EP-ju Gumar sta besedilo in petje vokalista intenzivno ukoreninjena v nekaterih tradicijah arabskega sveta. Petje, namenjeno luni in valovom, ter sam vokalni slog, v katerem Gumar poje, že dolgo odzvanjata v glasbi, ne zgolj v arabskem svetu, temveč tudi širše. Al Qadiri uspe to pripeljati v sedanjost in tudi v prihodnost. Namesto da bi se obrnila k starim ljudskim inštrumentom, ki so prevladovali na albumu Medieval Femme, se Al Qadiri tukaj vrača k priljubljenemu inštrumentu – sintetizatorju, s katerim na sodoben način uokviri čustveno nabit Gumarjev vokal. V štirih skladbah ígra med filmsko in epsko uporabo sintov Fatime ter elegantnim in žalostnim vokalom Gumarja ustvarja napeto in negotovo podobo, o kateri se zdi, da se skozi celoten EP razvija, raste in spušča. Gumarjev vokal je običajno osrednji del skladbe, čeprav je projiciran skoraj kot odmev, včasih kot rahlo zadušen klic k molitvi, ki se ga sliši iz zvočnikov mošej v muslimanskih državah.

Zdi se, da sta druga in tretja skladba osrednji del albuma, medtem ko prva, Gumar (Moon) Intro, in zadnja, Meriem, delujeta bolj kot uvod in zaključek EP-ja. V tretji skladbi, Mojik (Your Waves), zvok sintetizatorja izstopa bolj kot v preostalih skladbah albuma, vendar Fatima ne tekmuje z iskrenim vokalom Gumarja. Skladba uteleša to, kar bi lahko nastalo, če bi EP postal dolgometražni album. Kompozicija in produkcija Fatime ustvarjata obsežno ozadje za Gumarjev presunljiv vokal, ki popolnoma okrepi vzdušje izgubljene duše, kliče iz globoke jame dvoma in izgube.

Little Simz: Drop 7 (Forever Living Originals, 2024)

Little Simz se je izkazala za eno najbolj obetavnih raperk svoje generacije. Z zrelaksiranim flowom, pripovedovalsko spretnostjo ter s petimi studijskimi albumi in številnimi EP-ji je močno zaznamovala hiphop sceno zadnjega desetletja. Toda ko je nekdo tako uspešen in obetaven, kot je Simz, nastane težava, saj so pričakovanja postavljena izjemno visoko. Ko umetnik, kot je Simz, ustvari nekaj, kar ni izjemno inovativno in sveže, to pokaže na splošno težavo glasbene in umetniške scene.

V karieri je Simz izdala številne tako imenovane drope, EP-je, ki običajno služijo kot skice, degustacije, včasih celo napovedniki za prihajajoče albume. Njen predzadnji drop, Drop 6 iz leta 2020, ki ga je Simz posnela med pandemijo, je resnično izžareval svežino in eksperimentiranje. Lahko bi rekli, da je umetnica preizkusila drugačno smer ter prišla do novega zvoka in nove različice sebe. Zdi se, da je samota, ki je bila na EP-ju tudi pogosto omenjena, na Simz dobro vplivala, pripeljala jo je namreč tudi do naslednjega albuma, leta 2021 izdanega Sometimes I Might Be Introvert, ki je pokazal drugo plat njene ustvarjalnosti.

Na EP-ju Drop 7 se Simz vrača k dolgoletnemu sodelavcu, producentu Jakwobu, ki ustvarja beate, ki so bolj, kot je to pri Simz običajno, primerni za plesišče. Nekaj v teh ritmih se zdi nekoliko monotono, čeprav zajamejo vrsto žanrov, od reggaetona do afro-beata in funk mandelãa, brazilskega sloga plesne glasbe, ki izvira iz São Paula in ga slišimo v komadu Fever, v katerem Simz odrapa celo nekaj vrstic v portugalščini.

Prvi komad, Moodswings, je brezhiben in obetaven uvod v EP, nakazuje pa povsem drugačen, bolj izdelan in distorziran zvok, ki ga od Simz še nismo slišali. Ob tem se pojavi tveganje, da bo ogrožen navadno organski zvok Simz. Njena preobrazba za klubska plesišča namreč ni tako organska, kot bi pričakovali. Naslednji komad, Fever, je še en namig, da to morda drži. Čeprav Simz brez težav rapa v portugalščini, učinkuje nekoliko prisiljeno, tudi besedilo se zdi predvidljivo. SOS, komad, ki zaznamuje sredino albuma, je verjetno najzanimivejša skladba EP-ja. Njen ponavljajoči se vokalni sample in dronovski beat ustvarita privlačen gruv, ki se mu distorzirani vokal Simz brezbrižno pridruži tik po sredini komada in le na kratko. Gre za zanimiv produkcijski dotik, ki na albumu razbije sicer precej prisotno homogenost. 

Naslednji komad, I Ain't Feelin It, je verjetno besedilno najmočnejši in najvpadljivejši, njegov hladen in rahlo traperski ritem pa omogoči dober zvočni prenos. Far Away, zaključni komad EP-ja, je kontekstualno odtujen od preostalih skladb, čeprav nekoliko spominja na starejše izdelke Simz. Sentimentalno sporočilo in bolj starošolski hiphop beat delujeta kot dodatek, ki konceptualno ni povsem na mestu. Malo se zdi, kot da je na tem EP-ju Simz izgubila nekaj občutka za to, po čemer jo poznamo. Manjka mu nekaj globine tako v besedilih kot v produkciji. 

Če se vrnemo k težavi, omenjeni na začetku – zdi se, da je povprečen izdelek, kot je Drop 7, toliko večje razočaranje, kadar ga ponudi nekdo, ki je tako kreativen in sposoben transformacije, kot je Little Simz. Situacijo rešuje dejstvo, da so ti dropi običajno nekakšne skice, ki jih Simz deli s svetom, in večinoma se zgodi, da so to odlični projekti, ki nastanejo bolj sproščeno, z več zvočnega preizkušanja. Toda včasih umetniki, kot je Simz, potrebujejo trenutek premora in prostor za premislek, kot ju je imela med ustvarjanjem EP-ja Drop 6, da ustvarijo nekaj izvirnega, novega oziroma izstopajočega. Če se to ne zgodi, pa se ti izdelki zdijo prehitro zaključeni, nedokončani, kot da zanje nimajo jasne vizije. To je seveda problem glasbene industrije na splošno. Umetniki morajo biti v koraku sami s seboj, z novimi trendi, hkrati pa čutijo potrebo, da delijo vse, kar ustvarijo, že samo zato, ker lahko. Kljub vsemu vključuje EP Drop 7 obetavne trenutke, ki kažejo, da bo Little Simz zagotovo še dolgo ohranjala status odlične raperke, ki ji moramo slediti, četudi kdaj pripravi muziko, ki ni odlična, temveč samo dobra.