Clean Feed, 2022

Album I Am the Spirit of the Earth predstavlja že peti album, ki ga je saksofonist Igor Lumpert izdal skupaj s svojo zasedbo Innertextures. Prav tako predstavlja tudi njegovo tretjo izdajo pri portugalski založbi Clean Feed. Lumpert se je v zadnjih dveh desetletjih s svojim komponiranjem in igranjem prebil do samega vrha globalne jazz scene.

V tem duhu bomo torej obravnavali tudi njegov najnovejši album, ki je po štirih letih nasledil glasbenikovo zadnjo ploščo Eleven. Zdi se, da Lumpert v tem času ni le razširil svojih tehničnih sposobnosti, dodatno je razvil tudi vizijo in zvok, ki smo ju lahko slišali na prejšnjem albumu. Še vedno pa se s svojim igranjem poklanja tradiciji, ki temelji na grajenju odnosa do sveta skozi glasbo in inštrument.

To izpostavljamo predvsem zato, ker veliko modernega jazza do inovacije pristopa skozi širokopotezno brisanje žanrskih meja in pripojitev zvočnih prvin ali produkcijskih tehnik drugih sodobnih urbanih žanrov. Pogosto se zgodi, da relevantnost ustvarjalca utemeljujemo na podlagi odmika od žanrskih norm, kar po svoje zagotovo zahteva kreativno vizijo in drznost, a ne pove ničesar o vztrajnosti in disciplini.

Vztrajnost in disciplina sta ključnega pomena za razumevanje Lumpertovih kompozicij in njegovega igranja. To je bilo več kot očitno tudi pred plato Eleven, praktično že od začetka Lumpertovega šolanja. Pravzaprav gre za nekakšno coltranovsko bogoslužje, če si smemo sposoditi to besedo. Čas, posvečen piljenju inštrumentalne tehnike in skoznjo osvoboditvi lastnega izraza in neprestanemu potiskanju meja dojemljivega, je vir neprestanih inovacij, ki pa so znotraj razširjenega žanra bolj niansirane in subtilne. Predvsem pa morda od poslušalca zahtevajo določeno mero poznavanja jazzovskega idioma. Pri tem bi se lahko oprli predvsem na način fraziranja, prepletanje in spremljanje idej na ravni celotne zasedbe in dinamično ekspresivnost.

Ekspresivnost na albumu I Am the Spirit of the Earth, v primerjavi s ploščo Eleven, Lumpert nadgradi. Omenjena plošča je imela prostornejše kompozicije, medtem ko ima aktualna, nova plošča intenzivnejšo energijo. Morda je to posledica nastajanja v negotovem času epidemije, vendar pa je tudi na podlagi naslovov komadov, kot sta Slovenian Fight Song, Part 1 in Part 2 videti, da si bojevitosti, surovosti in intenzivnosti zgolj ne zamišljamo. K temu pripomore tudi inštrumentacija, ki šteje, denimo v skladbi Looking for Your Own Sky, skupaj z Lumpertom kar pet pihalcev. 

Še en vidik, ki ga je vredno omeniti, pa je Lumpertovo nadaljevanje z raziskovanjem oziroma spoštovanjem svojih korenin in odnosom do New Yorka, kjer prebiva že dobrih dvajset let. Ta razmišljanja so vseskozi prisotna tudi v sami glasbi. Album otvori skladba z naslovom Roots. Umetnikovo razmišljanje in doživljanje sveta se utelesi v melodijah, improvizaciji in interakciji med zasedbo, ne da bi se izgubili rdeča nit ali močno prisotna skladateljeva osebnost.

Album je popolno zaokrožen in prihaja tako rekoč iz najvišjih krogov moderne jazz scene. S tehničnega vidika nam kaže, da je ljubezen do inštrumenta in glasbe neskončna in da vedno obstaja prostor za vežbanje. Z interpretativnega, sporočilnega vidika pa nas postavi v pozicijo razbiranja neskončno zapletenega notranjega sveta ustvarjalca skozi ključ, ki se skriva v jezičku saksofona.