FXCK RXP, 2021

V nocojšnjo Tolpo bumov iz memfiškega podtalja, ki je od devetdesetih let do danes tako na komercialno kot underground hip hop sceno nametal debelo količino vplivnega materiala, prihaja raper in producent Timothy Love alias Lukah, ki po tamkajšnjem podzemlju koplje že dobra tri leta. Gre za pljuvača, ki je očitno tako globoko pod zemljo, da do danes še ni zagrabil pozornosti naših radijskih valov. Tokrat ga torej prvič postavljamo pod drobnogled, v uho pa nam je padla njegova zadnja, že druga letošnja dolgometražna stvaritev z naslovom Why Look Up, God’s In The Mirror.



Lukah se je z ustvarjanjem glasbe srečal že kot najstniški mulc, ko mu je foter zrihtal nasneto cedejko beatov, čez katere je rapal s svojimi frendi. Druščina je po teh prvih otroških in zajebantskih poskusih kmalu ugotovila, da lahko v skrekanih programih dela svoje podlage, in Lukah se je vrgel v produkcijo. Rezultate večletnega beatmakerskega piljenja lahko slišimo na lepem številu Lukovih komadov z njegovega lanskoletnega, še rahlo majavega prvenca Chikenwire, pa tudi na mnogo solidnejšem letošnjem nasledniku When The Black Hand Touches You, na katerem je izstopajoč del produkcijskih vajeti prevzel ravno tako memfiški producent in rimoklepač Cities Aviv.



Zasnova aktualnega, najnovejšega albuma, ki je v centru nocojšnje Tolpe, pa je malce drugačna. Lukah se je namreč popolnoma odmaknil od produkcije in se posvetil zgolj besedilom ter pljuvanju le-teh, za podlage pa je poskrbel producent Walz iz San Diega, ki je Luko kontaktiral in se dogovoril za sodelovanje, po tem ko ga je fasciniral njegov prvenec. Nadobuden in produktiven Walz je po sklenitvi biznisa memfiškega rimoklepača zasul z okoli tisoč beati, iz tega malega morja instrumentalnih produkcij je Lukah nabral nekaj ducatov najljubših in nastala je zvočna kulisa albuma Why Look Up, God’s In The Mirror - Lukovega najsolidnejšega dela do sedaj, ki pa je nekakšen tematski par njegovemu letošnjemu predhodniku When The Black Hand Touches You.



Letošnji plati memfiškega glasbenika imata dva različna družbena in osebna fokusa. Prejšnji album, torej When The Black Hand Touches You je ob presenetljivo toplejši produkciji prasketajočih soulovskih semplov v ospredje pogosteje postavljal črnsko problematiko, medtem ko naslednik Why Look Up, God’s In The Mirror ob minimalnejši, elektronsko hladnejši in temačnejši zvočni podlagi ter naslavljanju ne le aktualnega, temveč tudi zgodovinskega zatiranja črnskega prebivalstva več časa posveča Lukovi intimi, travmi in jezi, ki pa seveda mnogokrat izhajajo ravno iz njegove vpetosti v družbo. Kot na aktualni plati pravi sam, je vendarle produkt svojega okolja, to okolje pa sta neizprosnost in surovost memfiških ulic, kjer težko preživiš, če v sebi nimaš vsaj kaplje gangsterske krvi ter splošne izobrazbe uličnih ved.



Čeprav je Lukah roden tem krutim memfiškim ulicam, natančneje Southsidu, pa to ob poslušanju njegovega materiala na zvočni ravni ni zares izrazito, a ko prisluhnemo besedilom, ta to za hip hop legendarno mesto konstantno izpostavljajo. Kljub pokrivanju nasilnih tematik in občasno mračnjaško ter tesnobno zvenečim produkcijam, je Lukah namreč kilometre daleč od zvena memfiških legend, kot so Three 6 Mafia, Yo Gotti  ali Tommy Wright III, še dlje pa je od memfiških sodobnikov, kot so Pooh Shiesty, NLE Choppa, Blac Youngsta in drugi. Njegova špura je bližje slogu in tonu klasične stare šole, nekje na pola puta med New Yorkom ter Teksasom devetdesetih. Zato sploh ni presenetljivo, da kot glavno trojico svojih vplivov navaja newyorški legendi Nasa in Tupaca ter houstonskega Scarfaca, ki je bil del zasedbe Geto Boys. Lukah v svojih stvaritvah tako spaja ritme boom bapa vzhodne obale, soulovske prvine zahodnega nabrežja in navsezadnje zapacanost ter surovost južnega hip hopa, predvsem Houstona, pa tudi ščepec Memfisa, v trenutni sceni pa bi ga lahko najbolje približali kreacijam newyorškega kolektiva Griselda.

Močni beati, ostri in artikulirani flowi, cukrčki gostovanj, kot sta Boldy James in Cities Aviv, premišljena besedila, katerih napetost se redno razbija z domiselnimi word playi ali humornimi semplanimi skeči, ter predvsem sinteza ameriških raperskih stilov vseh vetrov in obdobij poskrbijo, da je plata Why Look Up, God’s In The Mirror zanimivo poslušanje tudi za najzahtevnejše raperske sladokusce. Lukah tako z vsako novo izdajo postaja vedno vidnejše in pozornosti vrednejše ime podtalnega dogajanja ter opominja, da mu ni domače le gobcanje v mikrofon, temveč tudi ustvarjanje ali v primeru aktualne plate zgolj preudarno nabiranje beatov, ki pa vendarle izhaja ravno iz produkcijskega znanja.