Antinote, 2016

Pred štirimi leti ustanovljena pariška založba Antinote razveseljuje s svojimi žanrsko ne prav ozko omejenimi izdajami in tako je pod njeno streho izšel tudi debitantski album Nica Motteja. Motte je sicer dejaven predvsem kot grafični oblikovalec v tandemu Check Morris. Zadolžen je tudi za oblikovanje ovitkov dotične založbe, med njegovimi naročniki pa najdemo tudi subjekte, kot so na primer založbe Warp, EMI, V2 in Permanent Vacation, pa tudi firme Lacoste, Nike ali Renault. Zanimivo je, da je bila Antinote sprva ustanovljena z namenom izdajanja zadev, ki jih je v devetdesetih letih minulega stoletja ustvaril Gwen Jaimos pod imenom Iueke. Nato pa se je vodja založbe odločil, da naj bo njen nabor bolj pester, tako da v njenem katalogu danes lahko najdemo tako tehnažne, kot tudi lahkotne popiš, houserske (in tako naprej) izdaje v omejenih nakladah po nekaj sto primerkov.

Life Goes On If You Are Lucky, kot se glasi naslov Mottejevega albuma, sledi dvema kratkometražnima stvaritvama in prinaša sedem komadov. Motte se svaljka predvsem po balearsko diskoidnih, vendar za kanček temačnih, kdaj tudi zadubiranih, novovalovskih sferah. Še par besedic v poduk o tem, od kod pridevnik balearski. V začetku osemdesetih let minulega stoletja je argentinski disident Alfredo Fiorillo, kasneje znan kot DJ Alfredo, začel sukat glasbo na Ibizi, ki je del Balearskega otočja. Njegova pot je neločljivo povezana s tamkajšnjim danes legendarnim klubom Amnesia, kjer je takrat didžejanja še nevešč Alfredo z ne ravno obsežno zbirko plošč lahko ponudil le preproste mikse disca in primitivnega housea, pa tudi Princea ali reggaeja v štri četrtinskem ritmu s hitrostjo nekje med 90 in 110 udarcev na minuto ... in tako se je rodil balearic beat, plesni hedonisti so kmalu iz okoliških klubov začeli s prebegi v Amnesio, angleški dopustniki pa so tovrstno muziko »odnesli s seboj« v domovino.

Motte velja za ljubitelja starodobnih sintičev in nasploh je album slišati kot nostalgično popotovanje po sanjskih krajinah. Tako že uvodni komad 'Tema d'Amore' povede v precej romantično naravnano ploščo, ki je kar nekako prekratka, saj doseže minutažo komajda nekaj čez pol ure. Kljub temu pa Motte uspe v tem času nanizati kar nekaj biserčkov, pravzaprav ne gre nobenemu od komadov očitati kake slabosti ali manka. Vendarle pa - če bi morali izpostaviti - izstopajo nadvse srčni naslovni komad, očitneje novovalovski 'Tacotac', ki je tudi edina vokalna stvaritev na plošči, in že kar hipnotični 'La Figure de Rey'. Slednji in komad 'I.C.A.' pa sta edina, ki bi se ju najbrž dalo slišati tudi na plesišču.

Mottejev Life Goes On If You Are Lucky je visoko zasvojljiva zadeva, zato si poslušalec kaj hitro zaželi, da bi bili ali komadi daljši ali pa da bi jih Motte nanizal nekaj več. Hkrati pa nas to pusti v sladkem upanju, da bo čim prej splavil tudi še kako novo izdajo, ki bi znova obogatila že tako ali tako očarljiv katalog založbe Antinote. Le tako naprej!