Nighttime: Keeper is the Heart

Ba Da Bing!, 2023

Mnogo kilometrov je med meglenimi angleškimi poljanami, na katerih odmeva folk glasba, in med južnimi območji ZDA, kjer se po na pol puščavah vlečejo ritmi americane šestdesetih let prejšnjega stoletja. A kljub tej razdalji ameriški glasbenici Evi Louise Goodman, ki se predstavlja pod projektom Nighttime, tisoče kilometrov oddaljenosti s primesjo psihedelije uspe povezati v glasbeno sožitje, zajeto na albumu Keeper is the Heart.

Eva je pred projektom Nighttime ustvarjala kot violinistka in backvokalistka folk skupine Mutual Benefit, leta 2015 pa se je podala na samostojnejša pota in izdala intimen in sramežljiv debitantski dolgometražec L'Age D'Or. Na njem se je skrivala v lo-fi reverberiranih meglicah deloma spalničnih posnetkov in v vokalnih šepetih, a že na albumskem nasledniku Hand in the Dark iz leta 2018 je z jasnim in močnim falzetnim glasom v ospredju pokazala mnogo več poguma in karizmatičnosti. Toda novopridobljena vokalna samozavest je terjala svojo žrtev v podobi minimalnega in asketskega inštrumentalnega ozadja, opeharjenega vsakršne raznolikosti, zabavnosti in bogatosti. Ta manko zvočne razgibanosti Eva zato zdaj skuša nadoknaditi na plošči Keeper is the Heart, na kateri se ji je na inštrumentih pridružilo več glasbenikov, svoj edinstven glas pa je našla v harmoniji angleškega folka, psihedelije in americane.

Album učinkuje, kot da bi se angleški folkovski Pentangle šestdesetih let ravno nekje v tistem času odpravili na roadtrip po psihedeličnih pustinjah ameriškega juga, ki ga je počasi že začel zaobjemati piš rock'n'rolla, ploščo petdeset let starih nostalgičnih spominov pa bi posneli in izdali šele dandanes. Keeper is the Heart kljub zakoreninjenosti v staromodne žanrske sloge namreč vseeno učinkuje moderno, morda celo brezčasno, ker z neobičajno spojitvijo geografsko precej avtohtonih in oddaljenih žanrskih stilov ustvari simpatično in edinstveno harmonijo. 

Eva na plošči z vilinskim glasom, s katerim na trenutke odzvanja Sibylle Baier, v eter pošilja podobe impresionističnih liričnih pasaž, ki se napajajo predvsem iz narave in jo vodijo v dežele spominov, upov in sanj. Na zasanjano atmosferičnem poetičnem popotovanju pa jo spremljajo občasni ritmi in noirovske melodije kanček drznejše americane. Te so dosežene z naborom akustičnih in električnih kitar, sintov, zvončkov, saksofona, k samemu presunljivemu vzdušju zamaknjenosti pa najverjetneje največ pripomore uporaba melotrona.

Album Keeper is the Heart na sredini vendarle za nekaj kilometrov izgubi orientacijo na poteh med angleškim in ameriškim glasbenim izrazjem ter odtujeno lovi središče znotraj kroga zasanjanosti. Toda proti koncu, predvsem z zadnjima znova ganljivima skladbama, se plošča zopet povrne na udobne tračnice, s katerimi je Eva povezala oddaljeni si pokrajini oddaljenih si kultur in duš, ki znotraj njiju prebivajo. Na takšen način je uspela ustvariti na abstraktnem polju brezčasja živeč album, ki je poln sodobnih in unikatnih prevratov tradicionalnega izrazja, v njegovi srčiki pa prebiva pravzaprav čistokrvni folk.