Modwerks, 2021

Že zavoljo odličnega glasbenega izvoza Britancem težko zamerimo slabo gastronomijo ali rabo lornjonov, še toliko težje, ko pomislimo na njihov doprinos k elektronski krajini. Specifično za techno se je otoški prostor izkazal za neprecenljivo, recipročno donosno navezo med starim kontinentom in ZDA in posledično sredi devetdesetih poskrbel za svojevrsten svinčeno udaren zvok. V prvem valu se je industrialna mrzlica v kombinaciji s temačno kozmonavtsko psihozo Detroita utelešala v produkcijah Surgeona in Regisa, medtem ko današnji drugi val karakterizirajo modularna onaniranja Shifteda ali pa denimo Blawana. Da situacija ni črno-bela, skrbi peščica tistih, ki se zatekajo k rabi minimalistične techno matrice v kombinaciji z zgodnjo warpovsko melodiko. Med takšne heroje pa nedvomno sodita Luke Slater, aka Planetary Assault Systems, ter Inigo Kennedy. Prav slednji je bil poleg protagonista današnje Tolpe bumov glavni akter pri brušenju zvoka belgijske založbe Token Records, le da je Ashley Burchett, aka Ø [Phase], svojo produkcijsko mašinerijo pognal nekaj let kasneje.

Da mladenič veliko obeta, je leta 2000 nakazal že s svojo prvo izdajo pri legendarni založbi Steva Bicnkella, imenovani Cosmic Records. Sledila je sicer nebodigatreba kiks izdaja tribal techna, a mu slednje oprostimo, ker je bržkone ravno zaradi te ugotovil, da lahko v zvočnih okvirjih prve izdaje ponudi glasbeno inovativnejše in bolj osebne stvaritve. Razvite mehanike po zgledu detroitske založbe Minimal Nation so se kmalu za tem znašle še na nekakšni založbeni platformi za mlade producentske upe Inceptive, prav te pa so bile poglaviten razlog za kasnejšo zaroko in dolgoletno sodelovanje izključno s Kr!zom in njegovo že omenjeno založbo Token Records. Tekom dvanajstih let je, popolnoma zvest založbi, izdal kopico singlov melanholičnega minimalizma, med katerimi gotovo najbolj izstopa Binary Opposition in obenem ob boku Kennedyja postal obraz založbe. Da je mera polna, je k založbeni diskografiji dodal še dve dolgometražni izdaji. Vseeno se zadnjih nekaj let zdi, da je belgijska založba Token zašla v slepo ulico, hkrati pa, da je Burchett na tej točki brexital belgijski vlak.

Od leta 2019 dalje namreč kljub predhodni medsebojni ekskluzivi nismo bili deležni nove Ø [Phase] izdaje na Token matici, je pa Ashley zato svojo srbečico sprva potešil v navezi z Lukom Slaterjem v projektu Roog Unit, pred kratkim pa še s sorojakom Matrixxmanom ter skupnim projektom Phyxix, ki mu pritiče istoimenska založba. O končani romanci Ashleyja s Toknom morda najbolj nazorno priča prav njegov nov studijski album, imenovan Before This, ki ga je izdal pri svoji novo ustanovljeni založbi Modwerks, mi pa to priložnost izrabljamo, da britanskega producenta Ø [Phase] v našem recenzentskem terminu tudi prvič predstavimo.

Ob povedanem se med sodbo dolgometražca Before This morda še najbolj porajata vprašanji, kdo je Ø [Phase] po Toknu in v kateri techno kot ga najlažje postavimo. Pri poslušanju dvanajstih del vsaj v stilskem oziru hitro ugotovimo, da njegova produkcija še ni bila deležna tektonskih premikov. Še vedno gre za pretežno minimalističen in izredno zadržan pristop, ki v svojih aranžmajih kontrira sodobnemu, nasičenemu in your face technu akterjev tipa Kobosil in Dax J. Vsak izmed treh frekvenčnih razponov je v scenosledih komadov v celoti rezerviran zgolj za par elementov in vsak od teh je pomemben del zvočne slike štiklov. Brez šumov in nepotrebnih tekstur se Ashley drži načel stare šole Detroita, ne pozabi na zadnjih dvajset let produkcije, a dolgometražcu vseeno dodaja sveže navdihnjeno mavričnost. Če je še posebej za projekt Ø [Phase] veljal idiosinkratičen zvok, za katerega smo lahko hitro sklepali, kje bo izšel, si Burchett z novo ploščo daje duška pri stilski raznolikosti posameznih kosov. Ko se od mračnjaških do melodičnih in hitrejših ter počasnejših, do celo polomljenih in zakisanih stvaritev prebijamo čez album, resnično težko zaznamo dva komada, ki bi si bila idejno izredno blizu. Konceptualno velja predvsem že omenjeno načelo minimalizma, zaradi česar mora poslušalec pač izkazati določeno mero potrpežljivosti.

Album Before this bi po vsej verjetnosti še vedno zlahka izšel pri založbi Token Records. Nemara gre še vedno za klubsko funkcionalno usmerjeno glasbo s slogovnimi poudarki, ki so založbi še danes blizu. A vendar se zdi, da je Ashley Bruchett z nabirko komadov Before This upravičil izdajo plošče na svoji založbi Modwerks. Kot kaže, mu je popolna svoboda omogočila izdajo zaokrožene celote, kot je od njega do sedaj še nismo slišali. Podkrepljen z novimi tehnikami iz sodelovanj z Lukom Slaterjem in Matrixxmanom Ø [Phase] z albumom Before This po mnogo letih postaja svoja lastna entiteta.