Rumbletown, 2013

Ko iz razpadlih zasedb, ki so v določenih miljejih za vedno prepričale srca mnogih, nastanejo novi bendi, jih zmeraj čaka težko delo. Tem bendom sicer ni treba opozarjati nase, saj so vanje takoj usmerjeni vsi slušni organi in aparati oboževalk in oboževalcev. Zato se glas o njihovih prvih demo posnetkih, nastopih in prvencih razširi hitreje. Kljub temu pa se jih meri z drugačnimi vatli, s strožjimi merili, kar pomeni, da morajo že na začetku prepričati vsakogar, ki je ljubil bend, v katerem so pred tem igrali nekateri njegovi člani. Pa če hočejo ali ne.

V našem primeru govorimo o Latterman, punk rock bendu s posebnim statusom na ameriški punk sceni. Mogoče ga ne poznajo vsi, saj so Latterman ostali na klubski ravni, vendar imajo precejšen vpliv na mnoge zdajšnje bende. Latterman so razpadli pred petimi leti, njegovi člani pa so ustanovili Iron Chic in RVIVR. Slednje predstavljamo v nocojšnji Tolpi Bumov. Skupino je skupaj z Erico Freas leto po koncu Latterman ustanovil Matt Canino.

RVIVR, ki ustvarjajo v osredju bogate glasbene scene mesta Olympia v ameriški zvezni državi Washington, so leta 2010 izdali istoimenski prvenec. Na njem so predstavili svojo interpretacijo punk rocka, ki ga sestavljajo svetli melodični toni, srednjehitri in energični bobnarski ritmi in prepletajoči se vokali Matta Canina in Erice Freas. Izmenično in dvoglasno žensko in moško petje pri skupini RVIVR pa ni samo nadrobnost, ki jo razlikuje od večine ostalih punk rock bendov. Je tudi jasna metafora za njihovo zavzemanje za načela enakopravnosti spolov. Svoje poudarjanje enakopravnosti udejanjajo tudi tako, da sta v bendu v enakem številu zastopana oba spola.

Četverec iz Olympie odpira teme, ki so nekaterim na njihovih koncertih in na medmrežju neprijetne, a jih še kako potrebuje vsaka alternativna scena. Odkriti seksizem ter močne in težje vidne patriarhalne strukture niso doma zgolj v pisarnah desničarskih parlamentarnih strank, v upravah podjetij in tradicionalnih ruralnih skupnostih, ne, zlahka jih odkrijemo tudi v osrčjih alternativnih godb, ki na deklerativni ravni jasno odklanjajo vsakršne razlikovalne prakse.

RVIVR tudi na novem albumu »The Beauty Between« nadaljujejo, kar so predstavili že na prejšnjih izdajah. Niso izumili nič novega, samo korak naprej so naredili. Novi komadi so namreč zanimivejši in prepričljivejši, bolj povezani in privlačnejši. Nova plošča popravlja zdrse prejšnje, bi lahko rekli. Še zmeraj pa poslušamo speven, gibljiv in nespoliran ter dokaj enovit melodičen punk rock z nalezljivimi refreni, pripravnimi za singalonge.

Skupina odpre ploščo na sicer podoben instrumentalen način, a jo kmalu prestavi v poskočen ritem. Plošča »The Beauty Between« je dolga 42 minut, kar ni tako malo za takšno zvrst glasbe. A RVIVR naredijo presek, ko v drugem delu s trilogijo »The Hunger Suite« ploščo odmaknejo od začrtanega zvoka. Tudi sicer je druga polovica počasnejša, bolj mirna. RVIVR ploščo »The Beauty Between« končajo z lirično prepričljivo pesmijo »Party Queen«, s katero pokažejo, da so zmožni predstaviti tudi kaj več od preprostega punk rocka. Dokažejo tudi, da ob navajanju zasedbe ni več potrebno omenjati pevčevega razpadlega kultnega benda. Plošča »The Beauty Between« bo gotovo ena od vidnejših punk rock plošč tega leta. Če je temu res tako, lahko v ponedeljek preverite v živo, ko se bodo RVIVR ustavili v Menzi pri koritu na Metelkovi.