Hakuna Kulala, 2021

Verjetno ne bo zvenelo kot posebej novo odkritje, če izrazimo, da so transžanrskost, žanrska fuzija in kombinatorika žanrov vzpostavile presečišča, v katerih je zbranega največ potenciala za rojstvo sveže zvenečih godb. Če pa se v tako zastavljen talilni lonec dodajo še različne kulturno-geografske komponente, nastala zadeva krene še v nove, nepredvidene smeri. Poti današnje Tolpe bumov nas bodo tako popeljale na vzhod afriškega kontinenta, kjer brbota ena izmed bolj progresivnih elektronskih scen, in pobližje si bomo pogledali, kaj se zgodi, ko se tja poda japonski producent DJ Scotch Egg. 

Šigeru Išikara, bolj znan pod vzdevkom DJ Scotch Egg, že skoraj dve desetletji deluje v polju noisa, chiptuna in hardcore techna. Za projekt Tewari se je leta 2019 podal iz svoje berlinske baze v Ugando, nikamor drugam kot v umetniško rezidenco Nyege Nyege, prevzel psevdonim Scotch Rolex ter na tak način izkazal svojo novo afiniteto do t. i. rolexa – priljubljene omleti podobne ugandske ulične hrane. 

Med ustvarjanjem v studiu v Kampali je sodeloval z mnogimi drugimi umetniki, tako ali drugače povezanimi s kreativnim univerzumom Nyege Nyege. Na albumu tako gostujejo kenijska reperka MC Yallah, Lord Spikeheart, vokalist kenijskega noise dua DUMA in ugandski vokalist Swordman Kitala, poleg tega pa še producent Don Zillo in Chrisman.

Vendar pa za DJ Scotch Egga tovrstno raznoliko, medžanrsko prepredanje ni nobena novost. Lani je skupaj s šanghajskim elektronskim producentom Gooooosom izdal album JAC pri založbi SVBKVLT, pred tem je sodeloval z britanskim shoegaze bandom Seefeel, ustanoviteljem britanske založbe Planet Mu, Mikom Paradinasom, in newyorškim reperjem Sensationalom, skupaj s Kiki Hitomi pa deluje tudi kot polovica tribal bass dua WaqWaq Kingdom.

Na albumu Tewari se Shigeru Ishikara s svojimi posebnimi vzvodi prepušča kreativnemu naboju, zbranemu v kolektivu ustvarjalne platforme Nyege Nyege, na kateri se združujejo plesne in eksperimentalne glasbene oblike z ožjega in širšega področja vzhodne Afrike, a ob tem segajo onkraj meja kontinenta. Pri omenjenem projektu ima posebej veliko težo dejstvo, da pri globalnem povezovanju z glasbeniki, kot je Ishikara, ne gre zgolj za predstavljanje manj znanih ustvarjalcev in žanrov, ampak se s sodelovanjem gradi skupnost, eksperimentiranje pa poraja glasbeno izmenjavo.

Pomen tovrstne izmenjave za DJ Scotch Egga bi lahko označili kot velikopotezno mešanje stilov – od temačnega trapa in dancehalla v uvodnem komadu Omuzira z MC Yallah do grindcora in deathmetalskih screamov Lorda Spikehearta, ovitih v svinčene ambientalne sloje. Sicer pa plata postreže z veliko dobrimi bangerji, bodisi bolj tesnobnimi, kot je Afro Samurai, ali pa malce lahkotnejšimi, kot je gqom štikel Cheza ali 8-bitovski komad Juice. 

Čeprav je pri Tewariju na trenutke težko definirati, kateri del poslušalstva izdaja nagovarja, nas obenem rahlo razdvaja – po eni strani plošča slušatelja zasuje z glasnim abrazivom, po drugi pa s plemenskimi ritmičnimi vzorci izvablja gibanje. Vendar pod taktirko DJ Scotch Egga prav ta nenavadna razklanost nikoli ne privede do popolnega razpada. V svoji igri uravnoteženja polov se odlično znajde in postreže z izdelkom, za katerega bi lahko rekli, da bo precej raznolikemu poslušalstvu zvenel žmohtno sveže.