Samozaložba, 2018

Po dolgih sedmih letih premora so domači kombinatoriki surovejših rockerskih žanrov The Hoax Program nocoj spet na programu Tolpe bumov, v kateri tokrat obravnavamo njihovo novo plato Comfort Cage. Zadnji predhodni album bivših Klubskih maratoncev je izšel daljnega leta 2011, v istem, ko je bend maratonsko tekal in nastopal po tukajšnji klubski sceni. Izdelek, naslovljen s preprosto rimsko številko II, ki je takrat naznačila njihov drugi dolgometražni projekt, je izšel pri Založbi Radia Študent, tokratnega naslednika Comfort Cage pa so Ajdovci izdali v samozaložbi. Med navedenima studijskima izdajama hardcorovske energije je torej minilo dolgih sedem let. Sedem let, v katerih so se Hoaxi raje kot studijskim posvečali odrskim prostorom. Naposled pa je vendarle prišel čas, da se njihov punkerski naboj in njihova živa energija kondenzirata ter ponovno utelešata v novi albumski izdaji.

The Hoax Program torej niso novopečeni mladci s scene alternativnega rocka, temveč stari mački, ki vseeno praskajo in grizejo kot mladiči, le da bolj dovršeno. Njihovi začetki v trenutni postavi in z zdajšnjim imenom segajo v leto 2007, a to je bilo le leto novega začetka. Člani benda so že desetletje predtem ustvarjali v oldschoolovsko navdahnjeni hardcore zasedbi Low Punch, s katero so sceno stresali v drugi polovici devetdesetih. Po odmevnem prvencu so Low Punch poniknili, nekateri člani pa so nadaljevali v drugih zasedbah. Izmed teh je vredno izpostaviti metalski band Elodea, ki je bil še bolj davnega leta 2004 ravno tako udeleženec Klubskega maratona. Po večletnem širjenju metalskih in punkerskih žanrskih obzorij so torej člani bivše zasedbe Low Punch novo znanje in ideje spojili v mešanico glasbenega izraza The Hoax Program, za zdrav eklekticizem pa so zraven vmešali še vplive matematičnega in stoner rocka ter kanček dobrega starega rokenrola. Ob spremembi zvočne estetike je njihova etika ostala nespremenjena in v svoji kritični, rockersko surovi liniji nadaljujejo tudi še danes z novim albumom Comfort Cage.

V besedilih še vedno zavzemajo tipično punkersko uporniško in kritično distanco do sveta in družbe, predvsem pa do posameznika, kakršnega oblikuje moderni kronotop. Ta posameznik je človek površine, človek lepo oblikovane embalaže, ki v sebi skriva zevajočo praznino. Taka tematska usmeritev prežema dober del devetih komadov z albuma Comfort Cage. Izrazita je tudi kritika potrošništva, h kateri kot družba stremimo, ob tem pa se bend ne postavlja na vzvišeno moralno pozicijo, s katere bi pridigal o grešnih, kapitalističnih stranpoteh, temveč so skladbe pogosto teren iskrene izpovedi - kot na primer v nedavnem RŠ hitu The Sins Of Truth, v katerem priznavajo razkol med ideali in dejanskim stanjem, ob tem pa prosijo za nov način življenja. Nov način, ki bo, kakopak drugače, prišel z revolucijo. Vselej aktualne teme sistema hierarhij in izkoriščanja pospremijo z aktualnimi opozorili v zvezi z nasilnimi posegi tehnologije v naravo človeka, katerih rezultat sta vse večji odtujenost in apatija. Vendar pa kratkim besedilom s strukturami kritičnih parol pogosto umanjka radikalnost. Ne secirajo in ne zarežejo v meso težav, o katerih govorijo.

Progresivnejša je tako predvsem instrumentalna plat albuma, ki z eklektičnim pristopom k različnim kitarskim žanrom zapolnjuje eno izmed praznin trenutnega rokerskega izrazja, njegove scene in identitetne krize, v kateri se je ta kultura znašla zaradi konvencionalnosti in ob prevladi drugih, spremembam in evoluciji bolj naklonjenih glasbenih linij. Znotraj bendove heterogene zvočne mešanice kot pričakovano najbolj izstopa punkovski hardcore, ki najmočneje izstopa v vokalni dinamiki komadov. Kitarske in basovske linije so tokrat veliko kompleksnejše kot v preteklosti. S solažami in aranžmaji so The Hoax Program zdaj veliko bližje metalskim kot punkovskim ali rokenrolovskim strukturam. To je očitno tudi že iz samih dolžin komadov, ki v preteklosti skoraj nikoli niso bili daljši od treh minut, zdaj pa se pod te tri minute spustijo le redko.

Kljub daljšim skladbam The Hoax Program na albumu Comfort Cage ne varčujejo z intenziteto niti ne sklepajo kompromisov med nažiganjem in umirjanjem tempa. Izstavili so devet komadov neprestanega sunka energije, ki ne dovolijo predaha in bodo močan šus v telesa tako starejših kot mlajših alter rockovskih sladokuscev.

V četrtek, 27. decembra, boste v metelkovskem klubu Gromka ta glasbeni šus lahko na lastne oči in uhlje izkusili tudi v živo. Na praznični Moonlejadici bodo v četrtek poleg The Hoax Program razgrajali še Nikki Louder in Analena.