Osrednji predmet današnje Kulturne kronike je knjiga izraelskega teoretika Noama Yurana z naslovom Seksualna ekonomija kapitalizma. Oktobra lani je izšla pri založbi Stanford University Press, le mesec kasneje pa že v slovenskem prevodu pri založbi Društvo za teoretsko psihoanalizo. Knjigo je prevedel Marko Miočić. Recenziji bo sledil tudi pogovor s prevajalcem.

Noam Yuran svojo kritiko zahodne ekonomije zasnuje na analizi tabuiziranih, a vsem dobro znanih kod seksa, ljubezni, zakona in prostitucije. Po njegovem mnenju je seksualna ekonomija skrita šifra kapitalističnega gospodarstva kot takega. To odpira vprašanje, kakšne posledice ima ta zasuk za ekonomsko teorijo in njene temeljne pojme, kot so lastnina, menjava in denar. Ekonomija kot znanstvena veda ne zmore – ali pa, kar je še bolj razkrivajoče, noče – pojasniti kapitalizma v njegovih najbolj občutljivih plasteh vsakdanjega življenja. Tako kapitalizem ni organiziran zgolj okoli tistega, kar denar lahko kupi, temveč tudi okoli tistega, česar ne bi smel, ne more ali se pretvarja, da ne more kupiti. Prav na tem mestu zanikanja se razkriva njegov »pravi« značaj.

Gledano v celoti Yuranova kritika ekonomske vede ne prinaša radikalnih novosti na področju kritične teorije. Pokaže, da je tisto, kar je ekonomija med prevzemom znanstvene oblike pozabila, morda pomembnejše od tistega, kar je ohranila. Največja odlika Yuranovega pristopa je, da že znane argumente spretno podpira z dostopnimi primeri iz popularne kulture, literature in družbene stvarnosti. Ta način podajanja ohranjamo tudi v recenziji, v katero smo se odločili vključiti prizor izza štirih sten, ki nam je bil med pripravo prispevka zaupan v pogovoru ob kavi.

Par – moški in ženska – si deli skupno gospodinjstvo. Živita na koruzi, v monogamnem razmerju. Hišna opravila opravljata demokratično, prav tako enakovredno prispevata k skupnemu proračunu. Vendar imata različne standarde glede čistoče. Zatakne se predvsem pri čiščenju kopalnice. Ona ima višja pričakovanja: kar je zanj čista kad, je zanjo komaj sprejemljivo. Sčasoma postane to neskladje vir njenih frustracij. Zato predlaga dogovor: če kad očisti tako, kot bi jo očistila ona – ne bolje, ne slabše – ga bo nagradila z njemu ljubim blowjobom. V nadaljevanju bomo z orodji iz Yuranove kritike razčlenili večplastnost te transakcije, ki v našem primeru deluje tudi kot igra.

Njun dogovor ni invazija tržne logike v intimo, temveč izraz kapitalistične ekonomske topologije, v kateri sta seksualnost in ljubezen že od nekdaj ekonomski kategoriji. Ključno napetost v prizoru pa ustvari dejstvo, da s tem kršita prevladujoče ideološko pravilo, po katerem naj bi bila intima, povezana z ljubeznijo, »neprecenljiva« – v nasprotju s prostitucijo. Ponudba partnerice pooseblja kategorijo »tistega, česar denar ne bi smel kupiti« in izziva tako metaforični kot dobesedni pomen besede prostitucija. Kapitalizem je edinstven prav v tem, da briše mejo med obema ravnema. Knjiga denimo analizira dvojni pomen klišeja »v kapitalizmu ima vse svojo ceno«. Dobesedno izraža moč denarja, da izenačuje razlike in širi tržno logiko. V globljem, skoraj obscenem smislu pa razkriva, da denar prodira tudi tja, kamor kapitalizem pravi, da ne – in da kapitalistična ekonomija ni istovetna z lastnim mu trgom.

A v naši zgodbi blowjob ni plačan z denarjem, temveč je zamenjan za storitev – višji standard čiščenja, in to v okviru skupnega gospodinjstva. Ne gre za prostitucijo, a si izposoja logiko njene iluzije, ki jo kapitalizem vzpostavi. Zakon in prostitucija sta dva vidika iste kapitalistične topologije: spolni odnosi so navidezno izključeni s trga, a še vedno sodijo v Yuranovo širše pojmovano ekonomijo. Danes se ne zgražamo več nad spolnim aktom kot takim, temveč nad denarno izmenjavo, ki ga spremlja. Yuran v knjigi citira Catharine MacKinnon, po kateri moški v vlogi kupcev »plačajo za plačani seks«. Če to vzamemo dobesedno, pomeni, da je njihov užitek denaren – izraz moči denarja, da kupi vse, tudi seks. Denar je prisoten na obeh straneh izmenjave: ne le da nekaj kupi, ampak spremeni naravo tega, kar kupi. To sicer odstopa od klasične ekonomske teorije, a natančneje odseva kapitalistično realnost.

Iz našega – recimo mu »Seks v mestu« – primera je jasno, da dogovor paru ne prinaša le čistejše kadi, temveč tudi več erotičnega zadovoljstva v razmerju. Oglejmo si asimetrijo te dinamike še z vidika spolnih vlog, ki predstavljajo pomemben in morda najzanimivejši del knjige.

Temeljitejše čiščenje v zameno za oralni seks odraža dinamiko moške želje, ki se oblikuje v kontekstu prostitucije. V igri ni le seksualni užitek – nanj lahko gledamo kot na stranski učinek – temveč dejstvo, da je plačilo sestavni del transakcije. Tokrat je to še posebej tabu, saj gre za partnerico, kar pomeni dvojno prepoved glede na tradicionalno pojmovanje partnerstva. Uživanje izvira ne le iz samega dejanja, temveč tudi iz občutka, da je bilo nekaj zasluženo. Z drugimi besedami, njuna igra temelji na družbeni fantaziji, da se plačuje za nekaj, kar je že plačano.

V kolikor ona to dejanje dojema kot izmenjavo za ribanje kopalne kadi, v oralnem zadovoljevanju partnerja ne uživa enako kot on. Čeprav sta oba »na kolenih«, ona v ozadju ohranja nadzor nad gospodinjstvom, ki ga dojema kot svojo domeno – prostor, kjer brez preizpraševanja, a ne brez cene, deluje s pozicije moči. Ko blowjobu določi poljubno ceno temeljitejšega čiščenja, ne monetizira svojega čustvenega in fizičnega dela, ampak prej seksualni odnos in sámo kakovost opravljenega. Čiščenje in oralni seks, ki ju je prej opravljala brez plačila, sta postala del neformalne ekonomske izmenjave. Kvalitativno različni opravili je izenačila kot storitvi in ob tem obema spremenila vrednost. Razdelitev neplačanega dela tako ni več vprašanje enakopravnosti, temveč erotična transakcija, v kateri se gospodinjsko delo zamenja za seksualno storitev. S tem se ne le ohranjajo, ampak celo poudarjajo tradicionalne spolne razlike, ki jih kapitalizem potrebuje. 

Če je v kapitalizmu »to, česar denar ne more kupiti« razumljeno kot ekonomska kategorija, ne predstavlja več meje trga, temveč njegovo gonilo. Ta navidezna omejitev postane vir želje in usmerja ekonomsko vedênje – ne zgolj v iskanju več denarja, temveč v dostopu do tistega, kar naj bi bilo onkraj denarja. Kapitalizem to iluzijo izkoristi za širjenje na vsa področja življenja, saj prodaja dobrine, ki obljubljajo prav to, česar denar domnevno ne more kupiti: pristnost, ljubezen ali družbeni status. Blowjobi so bili vedno naprodaj, le priznati si nočemo, da so lahko naprodaj tudi znotraj zakona.

Vabljeni tudi k poslušanju pogovora s prevajalcem knjige Markom Miočićem. 

Pogovor

V glasbeni podlagi recenzije ste poslušali Revolution Void: Line of Flight, v glasbenem premoru pa Brakhage: This Love. Vir: Free Music Archive; licenca za uporabo: Creative Commons