Nazaj v nove čase
Nocoj se bo 19. uri v Narodni Galeriji ob 50-letnici stripa otvorila razstava Alan Ford teče častni krog, na kateri si bo med 23. majem in 13. oktobrom mogoče ogledati 162 originalnih stripovskih tabel od 1. do 75. številke, torej teh, ki jih je risal še izvorni ilustrator Roberto Raviola alias Magnus. Več o veličini projekta nam je povedal avtor razstave Rok Glavan:
Strip se je v prevodu v afektirano zagrebščino pod prsti Nenada Brixija v socialistični Jugoslaviji prijel močneje kot v rodni Italiji ali kjerkoli po svetu. V svoji študiji Cvetličarna v Hiši cvetja je Lazar Džamić ta fenomen pripisal dilentatizmu, grotesknosti in absurdu balkanskega vsakdana, s katerim se je odlično ujel ton stripa. Ob tej priložnosti zato razstavo poleg pestrega spremljevalnega programa še teoretsko podpre katalog razstave:
Danes bomo obeležili še eno jugoslovansko ikono, v Kinoteki se namreč prične mini retrospektiva v spomin 25. januarja preminulemu srbskemu režiserju Dušanu Makavejevu. V Slovenski Kinoteki si bo ob 17. uri možno ogledati film Nedolžnost brez zaščite, ki mu bodo naslednji teden od četrtka 30. maja do nedelje 2. junija sledili Misterij Makavejev, Misterij organizma, Sladki film, Manjka mi Sonja Henie ter Manifest. Makavejev sodi v tako imenovani jugoslovanski črni val, ki je potekal med 1960-imi do leta 1972, čeprav se sam ni želel vanj umestiti. Več o režiserjevem filmskem podpisu nam je razložila Maja Krajnc, odgovorna urednica revije Kino.
Na preteklost se navezuje tudi nocojšnja premiera plesne predstave Tri verzije prostora, ki bo ob 20. uri uprizorjena v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana, ponovitev pa bo jutri ob isti uri. Predstava v produkciji Zavoda Muzeum in produkciji in dramaturgiji Barbare Novakovič namreč povzema dva od treh prejšnjih projektov, ki so nastali v plesni trilogiji Dinamike prostorov med 2016 in 2018. V vsakem od njih sta se srečala par - koreografinja in vizualni umetnik: Maja Kalafatić in Venelin Shurelov, Tina Valentan in Polona Maher. Plesalkama se bo v tej verziji pridružila še Nina Bertot Weis. Dramaturgijo projekta in njeno vsebinsko osišče nam je pojasnila Barbara Novakovič skozi primer skulpture Konec 20. stoletja Josepha Beuysa iz leta 1983.
Za konec pa naj vas v nadaljevanje dneva pospremi še kratka izjava Roka Glavana o bistvu kulture:
Naslovna fotografija - strip Alan Ford, vir: press kit razstave
Dodaj komentar
Komentiraj