ob 10.05

Tokrat vam bomo postregli s tremi kratkimi novicami s področja tehnologije, ker se preprosto nismo mogli odločiti za eno izmed njih. Vse tri pa se bodo slišale kot ponavljanje stare zgodbe.

Po abecednem redu je prvo na vrsti družbeno omrežje Facebook. Medijski portal Wall Street Journal je preveril delovanje nekaterih popularnejših aplikacij za pametne telefone in ugotovil, da jih velik odstotek podatke pošilja neposredno Facebooku tudi v primerih, ko sodelovanje z družbenim omrežjem ni omenjeno v pogojih uporabe aplikacije. Med njimi je denimo aplikacija za merjenje srčnega utripa, pa tudi menstrualni koledarček, ki Facebooku pošlje podatke o načrtovani nosečnosti uporabnika. Facebook se je na novico že odzval, rekoč, da te aplikacije kršijo pogoje poslovanja s Facebookom.

Google bo iz zaposlitvenih pogodb umaknil člen o prisilni poravnavi. Po novem bodo zaposleni v internetnem velikanu lahko podjetje tožili tako samostojno kot v skupinski tožbi. Odločitev je posledica protesta proti načinu, na katerega se je Google odzval na spolno nadlegovanje v podjetju, ki se je zgodil novembra lani.

Tretji je na vrsti Microsoft, ki bo začel demokracijam po svetu prodajati vojno tehnologijo, da bodo lažje varovale svobodo. Podjetje je z ameriško vojsko podpisalo pol milijarde dolarjev vredno pogodbo za nakup očal za izboljšano resničnost. Ta bodo povečala smrtonosnost vojakov. Skupina zaposlenih v Microsoftu se je že odzvala na pogodbo z javnim pismom, v katerem zahteva, da Microsoft odstopi od pogodbe.

Minister za tehnoklistir opozarja: Uporaba lastniške programske opreme vodi v hudo obliko zasvojenosti. Opustite prej omenjene storitve in preidite na selfhosted, prosto-kodne storitve. Za pomoč pri odvajanju pišite na tehnoklistir@radiostudent.si.

ob 8.05

Premier Marjan Šarec je sprejel odstop okoljskega ministra Jureta Lebna. Ta mu je odstop ponudil zaradi afere z maketo drugega tira. V javnost pricurljano dopisovanje je namreč razkrilo, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej. Šarec je povedal, da pričakuje tudi odstope drugih vpletenih v afero, predvsem direktorja Direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka. Šarec pričakuje, da bo Topolka, če ta ne odstopi sam, razrešila resorna ministrica Alenka Bratušek.

Poslanci britanskega parlamenta so podprli predlog premierke Therese May, ki predvideva tristopenjski brexit in dovoljuje njegovo zakasnitev. Po predlogu bodo poslanci o revidiranem brexitovskem sporazumu glasovali še enkrat, in sicer pred 12. marcem. Če bo sporazum zavrnjen tudi takrat, bodo poslanci glasovali o brexitu brez sporazuma in - če bo ta zavrnjen - o zakasnitvi brexita. Poslanci so večinsko zavrnili predlog laburistov, ki je predvideval, da bi Združeno kraljestvo ostalo povezano z evropskim notranjim trgom in ostalo v carinski uniji EU.

V venezuelskem Caracasu so se zopet odvili večdesettisočglavi protesti v podporo predsedniku Nicolasu Maduru. S pismom iz zapora pa je podporo Maduru izrazil tudi priljubljeni nekdanji brazilski predsednik Lula da Silva, ki je obsodil vlogo Brazilije kot lutke Združenih držav v imperialističnem boju proti Venezueli. Na isti dan pred točno 30 leti se je v Venezueli zgodil masaker protestnikov, imenovan caracazo. Protestniki so nasprotovali neoliberalnim reformam in revščini. Takratna neoliberalna vlada Carlosa Andresa Pereza je dala ukaz, naj se na protestnike strelja. Umorjenih jih je bilo med dva in tri tisoč. Prav ta pokol je spodbudil progresivne vojaške oficirje, med drugim Huga Chaveza, da so se povezali z upornim ljudstvom in končali prevlado represivne neoliberalne oblasti.