Diplomatsko-vohunski britoff
Prorektorica Filozofske fakultete Branka Kalenić Ramšak je odstopila s funkcije, potem ko je rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič revizijsko poročilo o poslovanju Filozofske fakultete predal tožilstvu. Roman Kuhar, ki je na mestu dekanje nasledil Ramšak, je konec januarja sum o nepravilnostih izrazil Papiču, ki je naročil izvedbo revizije. Ta je ugotovila, da so si dekanje in prodekanje preko podjemnih pogodb izplačevale dodatke za opravljanje funkcij, čeprav so že v okviru rednega delovnega razmerja deležne nekaterih kompenzacij, na primer nimajo pedagoških obveznosti. Tako naj bi s takšno prakso v zadnjih desetih letih pridobile okrog pol milijona evrov.
Tudi Maribor je dobil svoje vztrajnike. V petek se je pred sodiščem v Mariboru zbralo nekaj deset podpornikov Andreja Šiška in zahtevalo, da se Šiška izpusti iz pripora. Napovedali so, da bodo pred sodiščem protestirali vsak petek, dokler poveljnik Štajerske varde ne bo izpuščen iz pripora.
Ekvador je Assangeu podelil mesto diplomata na ambasadi v Rusiji, a so mu, potem ko Velika Britanija ni priznala njegovega diplomatskega statusa, to odločitev preklicali. Ekvadorski predsednik Lenin Moreno je 19. decembra 2017 za podelitev diplomatskega statusa Julianu Assangeu, ki že šest let prebiva v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, uporabil svojo predsedniško pravico. Še ene načrte za izselitev ne-več-zaželjenega cimra z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu pa je objavil medijski portal The Guardian. Decembra lani so se Assangevi prijatelji sestali z ruskimi diplomati, da bi skovali načrt, kako bi Assangea na božični večer pretihotapili iz Velike Britanije. Načrt so kasneje umaknili, ker je bil preveč tvegan.
V Čilu je bilo dvajset nekdanjih obveščevalnih agentov obsojenih na med deset in sto let zaporne kazni zaradi zločinov, ki so jih izvajali v času Pinochetovega režima v okviru t. i. Operacije kondor. Sodnik Mario Corroza je izjavil, da je bil Čile z Argentino, Paragvajem in Bolivijo dogovorjen, da pridržijo posamezne nasprotnike režima in jih predajo Čilu, kjer so jih nato zaprli v skrivne prostore, jih izpraševali, mučili in usmrtili. V Operaciji kondor, katere namen je bila represija političnih nasprotnikov, sta poleg omenjenih držav sodelovali še Urugvaj in Brazilija, operacijo pa so podpirale Združene države Amerike. V času Pinochetove diktature, ki se je pričela z državnim udarom s pomočjo ZDA, so državni uradniki ubili 3.000 ljudi, več deset tisoč pa je bilo ugrabljenih, mučenih in aretiranih. 1.000 ljudi je še vedno označenih za pogrešane.
V perujskem mestecu Yungar s slogani 'Hitler se vrača' in 'Hitler z ljudstvom' za župana kandidira Hitler Alba, ki sicer trdi, da je on 'dobri Hitler' in da njegov oče ni vedel, kdo je bil Adolf Hitler, ko ga je poimenoval. Njegovo kandidaturo pa je pod vprašaj postavil someščan Lennin Vladimir Rodriguez Valverde, a je volilna komisija njegovo pritožbo zavrnila in Hitlerju dovolila kandidirati.
Dodaj komentar
Komentiraj