Evolucija župana

Aktualno-politična novica
8. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10h:

Vse bližje je naslednja etapa v slovenskem supervolilnem letu – lokalne volitve. Na njih bodo občani v svoji občini izbirali predstavnike v lokalnem zakonodajnem telesu ali mestnem svetu in nosilca izvršilne lokalne oblasti – župana. Za nekaj minut bomo dali predvolilne spore na stran in naredili kratek pregled zanimive zgodovine funkcije župana. Župan v današnjem svetu v večini držav velja za najvišjega predstavnika občinske vlade, pa naj bo to velemesto, manjše urbano središče ali pa zgolj skupina vasi. Že zaradi različnega geografskega izvora posameznih evropskih jedrnih plemenskih skupnosti je imela beseda, ki danes označuje vrhovnega lokalnega vladnega funkcionarja, v preteklosti v različnih delih Evrope različen pomen.

Tako so v zgodnjesrednjeveških valižanskih in angleških kraljestvih poznali funkcijo, imenovano portreeve ali zaščitnik pristanišča, ki je združevala politično, upravno in fiskalno oblast v naselju. Prvič se je latinska beseda maior, ki je predhodnica angleške besede za župana, pojavila v latinskem zapisu valižanskega običajnega prava v 13. stoletju. Takrat je funkcija maiorja pomenila kraljevega upravljalca služabnikov na posameznem posestvu v lasti krone. Mandat maiorja je bil eno leto, prepovedano pa je bilo kandidirati vodjem plemen in klanov, ki bi lahko izpodrivali kraljevo oblast.

V zahodni kontinentalni Evropi so v času dinastije Merovingov, ki so Frankovskemu kraljestvu kot nasledniku Rimskega cesarstva vladali do 8. stoletja, poznali funkcijo majordoma, kraljeve desne roke. Majordomi so upravljali vse kraljeve posesti in pogosto vodili kraljevo vojsko na vojnih pohodih. Prav zato jim je sredi 8. stoletja uspelo odstaviti zadnjega merovinškega kralja Hilderika III. in začeti lastno, karolinško dinastijo. Zahodna Evropa je današnjo podobo funkcije župana dobila šele s francosko revolucijo konec 18. stoletja.

V Skandinaviji je funkcija župana nastala iz vodje ljudskih zborov, ki so se skozi stoletja razvili v mestne zbore občanov. V mestnih državah srednjeveške Italije pa je bil predhodnik župana kar suvereni vodja posamezne mestne države, imenovan podestá, ki ga je, namesto da bi bil izbran v mestni skupščini, sprva postavil kar svetorimski cesar Friderik I. Barbarosa. Nekoliko drugačna je bila funkcija župana v vzhodni Evropi, ki so jo med 5. in 6. stoletjem poselili predvsem Slovani. Župan je bil pri južnih in zahodnih nomadskih Slovanih načelnik župe. Ta je označevala gospodarsko skupnost ljudi, ki so bili povezani s prvenstveno sorodstvenimi vezmi. Za razliko od preostalega kontinenta slovanski župani izvorno niso upravljali z ozemeljskimi enotami, temveč z demografskimi.

Ko so se Slovani naselili na danes znana območja, so župani postali starešine sestavnih delov kneževin, ki so nastale po slovanskih migracijah. Te ozemeljske enote so ohranile ime župe, njeni člani pa so bili podeželsko svobodno prebivalstvo, ki je pogosto prehajalo v osebno odvisnost od plemičev v času fevdalizacije in partikularizacije socialnih razmerij. Skozi stoletja je funkcija župana podeželske župe izginila, ostala je le še v Istri kot neuradna funkcija do propada avstro-ogrskega cesarstva. Na Hrvaškem pa so župe še danes vmesna raven oblasti med občino in državo. Na Slovenskem je funkcija župana urbanega naselja nastala v 13. stoletju, vendar le v istrskih mestih. Tam je namreč kot zastopnik beneške nadoblasti mestom poveljeval potestat. V slovenskih celinskih mestih pa se je funkcija župana, kot jo poznamo danes, pojavila šele v začetku 16. stoletja. Leta 1504 je Ljubljanska privilegijska knjiga namreč prvič omenila župana kot vrhovnega predstavnika mestne samouprave. Tu se začne dolga veriga županov slovenskih mest, ki se s številnimi adaptacijami različnih režimov nadaljuje z letošnjimi lokalnimi volitvami čez 12 dni.

Ob 8ih:

Diplomatski dosežek Afriške unije - ali bo trajal?
 / 3. 11. 2022
Etiopska vlada in vodstvo tigrajskih upornikov sta v slogu kubanske krize vzpostavila direktno medsebojno telefonsko zvezo z namenom vzdrževanja prekinitve ognja. To sta sprti strani izpogajali prejšnji teden na pogajanjih, ki jih je usmerjala Afriška unija. Stranka Tigrajske osvobodilne fronte se je v okviru pogodbe o premirju zavezala k razorožitvi uporniških milic v 30-ih dneh, če bosta Tigraj in Tigrajska ljudska osvobodilna fronta primerno zastopana v etiopskem zveznem parlamentu. Premirje je največji diplomatski premik v dveh letih tigrajsko-etiopskega konflikta, ki je zahteval več kot pol milijona žrtev. Kljub diplomatskemu preboju se še odvijajo manjši spopadi v odročnih regijah, prav tako pa dogovor o premirju ne omenja vloge Eritreje, ki je bila na strani etiopske vlade.

Svet zavoda celjske bolnišnice je zaradi zamenjave identitet dveh bolnikov v septembru razrešil direktorja Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja Franca Vindišarja. Za pol leta oziroma do imenovanja novih funkcionarjev bosta bolnišnico kot vršilca dolžnosti vodila predstojnik celjskega kardiološkega oddelka Dragan Kovačić in nekdanji vršilec dolžnosti direktorja Radko Komadina. Svet zavoda se je na dotični seji sestal s tremi svetniki, ki jih je na novo imenovala vlada po tem, ko prejšnji svet zavoda ni sprejel odstopa obeh funkcionarjev v dneh po napaki osebja. Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je seveda zahteval odstop vodstva. 

Ob 9ih:

Potem ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko konec oktobra napovedala združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine v nov javni zavod, je poslanska skupina opozicijske Nove Slovenije napovedala, da bo v primeru uveljavitve te odločitve zoper ministrico vložila interpelacijo. Muzej slovenske osamosvojitve, ki je bil ustanovljen marca lani, je poslanec NSi Janez Žakelj označil za častno, domoljubno in državotvorno dejanje in zanikal kakršnokoli ideološko vlogo muzeja, v isti sapi pa ideološko delovanje očital stranki Levica. Zadeva je prišla na ušesa tudi predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je poudaril pomembnost samostojnosti Muzeja osamosvojitve in nakazal, da se o zadevi namerava pogovoriti s premierjem Robertom Golobom.

Grška vlada je napovedala zakonski predlog, ki bo v državi prepovedal prodajo vohunske programske opreme zaradi nedavne prisluškovalne afere. Prav tako je preiskavo razsežnosti prisluškovanja zahtevalo vrhovno sodišče. Po novih razkritjih časnika Documento, ki se sklicuje na dva anonimna vira, je vlada namreč prisluškovala telefonskim klicem vsaj 30 poslovnežev in politikov, med katerimi sta tudi trenutna ministra za zunanje zadeve in finance. Grški premier Kiriakos Micotakis je poročilo seveda označil za laž in dodal, da Grčija ni nikoli uporabljala vohunske opreme tipa Predator, ki jo navaja poročilo v časniku Documento. Micotakis je očitke obrnil na glavo in dejal, da za urednikom Documenta stoji sam vodja opozicijske Sirize Aleksis Cipras.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.