Avstrijski OFF hidžabu

Avstrijski OFF hidžabu

Aktualno-politična novica
14. 1. 2020 - 15.00
 / OFF

Po včerajšnjem srečanju voditeljev obeh Libij - vzhodnega dela pod nadzorom sil generala Kalifa Belkašima Haftarja in s strani Organizacije Združenih narodov priznane Vlade narodne enotnosti premiera Fajeza al-Saraža v Moskvi - se je general Haftar odpovedal podpisu mirovnega sporazuma, ki bi končal devet mesecev trajajoče spopade v Libiji. Haftar domnevno ni podpisal dogovora, ker v njem naj ne bi bilo določenega skrajnega roka za razpustitev vladnih sil. Libijska narodna vojska, ki ji poveljuje Haftar, je danes sporočila, da je pripravljena in odločena, da zmaga v vsakem primeru. Ruske oblasti pa so sporočile, da nameravajo še naprej sodelovati z obema sprtima stranema. 

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019

Na Haftarjev povratek v Libijo se je na Twitterju odzval turški predsednik Recep Tayip Erdogan in zagrozil da se, citiramo: “Turčija ne bo zadrževala, da pučistu da pravo lekcijo, v primeru, da ta ne prekine ofenzive v Libiji.” Turška policija je v jutranjih urah že dala lekcijo 151 osebam, ki jih je priprla zaradi suma povezav z vstajniškim gibanjem turškega klerika Fetullaha Gülena, ki naj bi julija 2016 stal za poskusom državnega udara. Policija je pridržala 108 pehotnih vojakov, vojaškega pilota, štiri policijske komandirje in 47 že upokojenih pripadnikov turške vojske, osumljenih povezav s pučisti. Pridržani naj bi z gulenisti komunicirali prek predplačniških storitev mobilne telefonije.

O umoru drugega najpomembnejšega človeka v Iranu
 / 3. 1. 2020

Ostajamo v trenutno najbolj nemirni regiji sveta. V Teheranu, Sanandadžu, Ispahanu in drugih iranskih mestih so se danes že četrti dan zapored zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop odgovornih za sestrelitev ukrajinskega potniškega letala, v katerem je minulo sredo umrlo vseh 176 potnikov, večinoma iranskih in kanadskih državljanov. Iranske oblasti so namreč po več dneh zanikanja v soboto priznale, da je Iranska revolucionarna garda pomotoma sestrelila potniško letalo, ki je strmoglavilo le nekaj minut po vzletu s teheranskega letališča. Iran je letalo - kot odgovor na ameriško likvidacijo iranskega generala Kasema Solejmanija - sestrelil le nekaj ur po raketnem napadu na ameriški vojaški oporišči v Iraku. Šlo naj bi za človeško napako, potem ko se je letalo približalo občutljivemu vojaškemu območju. Tiskovni predstavnik iranskega pravosodja Golamhosein Esmaili je na tiskovni konferenci sicer oznanil, da obsežne preiskave že potekajo in da so nekaj osumljencev že aretirali.

Končani koalicijski pogovori med avstrijskimi konservativci in Zelenimi
 / 2. 1. 2020

Islamska verska skupnost v Avstriji je na avstrijsko ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti prepovedi nošenja naglavnih rut v šolah. Določila novega zakona, ki velja od začetka lanskega šolskega leta, je nova vladna koalicija Ljudske stranke in Zelenih z amandmajem želela razširiti za deklice do 14. leta starosti. Zakon, ki prepoveduje kakršnakoli ideološka ali verska oblačila, povezana s pokrivanjem glave, je začel z začetkom šolskega leta veljati v šolah, ki jih obiskujejo otroci do 10. leta starosti. Od lanskega septembra do novembra so zabeležili osem primerov, ko so deklice v šolo prišle z hidžabom. Sicer so vsi starši - potem ko so jih šole opozorile - zakon upoštevali. Za kršitev je v zakonu predvidena denarna kazen v višini 440 evrov.

Kako Ljudska republika Kitajska kupuje zaveznike...
 / 9. 10. 2019

Ameriška vlada je včeraj pred pričakovanim podpisom prve faze trgovinskega dogovora s Kitajsko umaknila opredelitev države kot manipulatorke valute. Podpis uvodnega trgovinskega sporazuma po dveh letih sankcij in enostranskih ukrepov je predviden jutri v Washingtonu. Prva faza dogovora vsebuje določila, ki naj bi Kitajski preprečevala manipulacijo lastne valute za pridobivanje trgovinskih prednosti pri izvozu svojih izdelkov v ZDA. Kitajska bo sedaj skupaj z devetimi državami na posebnem seznamu držav, ki jih ZDA posebej pozorno spremljajo glede valute. Na seznamu so tudi Nemčija, Irska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Malezija, Singapur, Švica in Vietnam.

Obrambno ministrstvo Združenih držav pa je iz ameriške pomorske akademije Pensacola umaknilo 21 kadetov iz Saudove Arabije. Ti sicer naj ne bi vedeli za strelski napad njihovega sorojaka Saida Alšamranija šestega decembra lani, ko je ta v kantini ubil tri ameriške mornarje in jih ranil osem. Razlog za napotitev kadetov nazaj v domovino naj bi bila sporna vsebina na njihovih mobilnih telefonih, in sicer otroška pornografija ter profili na socialnih omrežjih s protiameriško vsebino in džihadističnimi sporočili.

Komentar rezultatov predsedniških volitev na Hrvaškem
 / 7. 1. 2020

Selimo se nazaj na domačo celino. Hrvaški predsednik Andrej Plenković je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavil prednostne naloge polletnega predsedovanja Svetu EU, ki ga je Hrvaška prevzela s 1. januarjem letos. Med izzivi prvega hrvaškega predsedovanja, ki poteka pod sloganom Močna Evropa v svetu, je slednji izpostavil oblikovanje večletnega finančnega okvira EU med leti 2021 do 2027, širitev Unije in majski vrh EU o Zahodnem Balkanu. Poslanci so predsedujočega okrcali glede ravnanja hrvaške policije na meji z Bosno in Hercegovino. Komentira sodelavec aktualnopolitične redakcije Jure Plaskan.

Izjava

Ohranitev zeleno digitalnega načina življenja Evropske komisije
 / 13. 9. 2019

Medtem je Evropska komisija v Bruslju predstavila finančni načrt za uspešno prestrukturiranje evropskega gospodarstva za doseganje cilja brezogljične Evrope do leta 2050. Investicijski načrt za trajnostno Evropo v naslednjih desetih letih predvideva javne in zasebne investicije v skupni višini tisoč milijard evrov, ki bi premogovno odvisnim državam in regijam v Evropi pomagale pri prestrukturaciji gospodarskega, transportnega in energetskega sektorja. Evropska komisija ocenjuje, da je za uspešno doseganje Evropskega zelenega dogovora potrebnih dodatnih 260 milijard evrov investicij letno. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je v obravnavo sprejelo tožbo dveh slovenskih volivcev invalidov zoper državo zaradi nedostopnosti volišč in glasovanja. Uporabnika invalidskih vozičkov sta leta 2015 pred referendumom o družinskem zakoniku prosila Državno volilno komisijo za ureditev dostopnosti njunih volišč. Državna volilna komisija, kasneje pa še upravno sodišče, prosilcema nista ugodila. Zavrnilo ju je tudi vrhovno sodišče, ustavno sodišče pa njune pritožbe ni sprejelo v obravnavo, zato sta se obrnila na ESČP. 
 
Pregled predloga zakona o osebni asistenci
 / 15. 2. 2017

Ta po ustaljeni praksi invalidom, ki jim država krši volilno pravico ali jih diskriminira dosodi najmanj 3000 evrov odškodnine. Društvo za pravice invalidov Slovenije je ob tem državi predlagalo začetek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora. Državi predlaga izplačilo 54 milijonov evrov odškodnine za 18.000 invalidov, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati na volitvah ali referendumih. Več o situaciji v OFFsajdu ob petih.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness