Protesti proti policijskemu nasilju, ki jih je prejšnji teden sprožila objava videa, v katerem moški v policijskem pridržanju umre nasilne smrti, so se včeraj iz delavskih četrti Ettadhamen, Intilaka in Sidi Hassine razširili še v preostale večinsko delavske soseske tunizijske prestolnice Tunis. Moškega so sicer aretirali v četrti Sidi Hassine na obrobju Tunisa zaradi suma preprodaje mamil, družina pa je policijo obtožila, da ga je pretepla do smrti. Tunizijski premier in začasni notranji minister Hichem Mechichi je očitke sicer zavrnil. Včeraj se je v četrti Sidi Hassine zbralo na stotine ljudi s protivladnimi transparenti in pozivi odgovornim, naj ustavijo policijsko nasilje ter kaznujejo vpletene. Več kot deset let po koncu arabske pomladi se Tunizija sooča s hudo gospodarsko krizo. Pred mesecem dni je Mednarodni denarni sklad zaprosila za novo posojilo v vrednosti 3,33 milijarde evrov ali »zadnjo priložnost za rešitev države«, kot je novi sveženj pomoči poimenoval tunizijski premier Hichem Mechichi.

Nekdanji predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbagbo se po desetih letih od začetka sodnega postopka pred mednarodnim kazenskim sodiščem s sedežem v Haagu vrača v domovino na povabilo trenutnega premierja in siceršnjega političnega tekmeca Alassana Ouattaraja. Gbagboja, ki je na zatožno klop leta 2011 sedel zaradi očitkov v povezavi s poboji po predsedniških volitvah leta 2010, je sodišče leta 2019 oprostilo vseh obtožb, češ da tožilstvu ni uspelo pripraviti zadovoljive obtožnice. Povabilo Gbagboja v domovino prihaja kot presenečenje, saj mu je tamkajšnje vrhovno sodišče novembra lani prepovedalo kandidaturo na predsedniških volitvah. A očitno se predsednik Ouattara po nemirih, ki so spremljali njegovo izvolitev za tretji mandat na čelu te zahodnoafriške države, počuti dovolj politično močnega, da si lahko privošči trnovo pot do sprave s svojim političnim predhodnikom.

Hongkonške oblasti nadaljujejo pregon prozahodnih in do Kitajske kritičnih medijev. V jutranjih urah so tako izvedle racijo na sedežu časnika Apple Daily ter pridržale odgovornega urednika in štiri druge z medijem povezane funkcionarje. Po navedbah oblasti naj bi Apple Daily od leta 2019 objavil več kot 30 člankov s pozivi tujim državam k uvedbi sankcij proti Hongkongu in Ljudski republiki Kitajski. Na podlagi očitkov o kršenju zakona o nacionalni varnosti, ki ga je hongkonški parlament sprejel julija lani, so zamrznili tudi dva milijona evrov vredno premoženje podjetij, povezanih s časnikom. Lastnik časnika, Jimmy Lai, eden najvidnejših podpornikov hongkonškega gibanja proti vladi v Pekingu, je trenutno v zaporu zaradi udeležbe na več protivladnih protestih.

Po vrnitvi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana z vrha severnoatlantskega zavezništva v Bruslju je Turčija s Kitajsko podpisala nov sporazum o tako imenovanem mehanizmu swap v skupni vrednosti treh milijard evrov, po katerem bosta državi medsebojno kupovali in nato spet odkupovali lire oziroma jene. S tem se je omejitev obstoječe turške valutne ureditve povečala na pet milijard evrov, devizne rezerve turške centralne banke pa naj bi dosegle raven 83 milijard evrov. Kitajska se je ob tem zavezala k povečanju investicij v Turčiji. Ker postaja turški izvoz na Kitajsko vse večji, se je turški zunanjetrgovinski primanjkljaj v zadnjih petih letih zmanjšal za sedem odstotkov, obseg blagovne menjave med državama pa je samo lani znašal približno 20 milijard evrov. Turčija se bo na ta način za potrebe trgovine s Kitajsko vsaj deloma izognila kupovanju ameriških dolarjev.  

Srbsko vrhovno sodišče je Darka Šarića, vodjo srbske veje mednarodnega kokainskega narkokartela, zaradi proceduralnih napak v postopku oprostilo vseh obtožb in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na beograjsko prizivno sodišče. To je Šarića leta 2018 sicer spoznalo za krivega tihotapljenja 5700 ton kokaina iz Južne Amerike v Evropo in ga obsodilo na 15 let zapora. Njegova obramba je nato decembra lani sprožila zahtevo za varstvo zakonitosti in uspelo ji je doseči zavrženje obtožnice. Zadeva, znana tudi pod imenom Balkanski bojevnik, se tako vrača v odločanje drugostopenjskega sodišča.

Kljub že drugi stavki zaposlenih v javnem sektorju ta teden je grška vlada včeraj pozno zvečer z navadno večino sprejela novo delavsko zakonodajo, ki uvaja fleksibilnejše oblike dela. Vladajoča koalicija pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa naj bi z novelo želela spodbuditi gospodarsko rast in delovno silo prilagoditi spreminjajočim se trendom na evropskih trgih. S tem verjetno misli na uvajanje možnosti podaljšanja delovnega tedna s 40 na največ 50 ur ter uvedbo možnosti kasnejšega izplačevanja nadur. Sindikati so najbolj kritični do uredbe, ki določa, da bodo morali ponudniki javnih storitev in služb delati tudi med stavko, sindikati pa bi lahko bili odškodninsko odgovorni za materialno škodo, povzročeno z njo.

IZ SLOVENIJE:

Na zdravstvenem forumu v Portorožu so pristojni predstavili predlog zakona, ki v prihodnjem desetletju za reformo zdravstva predvideva 1,9 milijarde evrov, predvsem za kadrovske investicije. Predlog, ki ga je predstavil minister za zdravje Janez Poklukar, tako predvideva več kot 200 milijonov evrov investicij v izobraževanje in raziskovalne dejavnosti. Med drugim želijo na ministrstvu povečati Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in s tem povečati vpis študentov medicine. Hkrati želijo povečati tudi vpis na mariborsko medicinsko fakulteto. Vodja svetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v analizi epidemije v Sloveniji ocenila, da so se v prvem valu soočali z izrazitim pomanjkanjem opreme na primarni ravni, in pozvala k nujnemu strukturnemu izboljšanju javnozdravstvene službe. Predsednik republike Borut Pahor je napovedano reformo javnega zdravstvenega sistema označil za ključen strukturni ukrep sedanjega časa.

Celjska občina je vložila tožbo proti Cinkarni Celje, saj je podjetje zavrnilo vsakršno sodelovanje pri kritju nastalih stroškov zaradi sanacije okoli 15.000 kubičnih metrov onesnažene zemljine, izkopane med gradnjo komunalne opreme na območju stare Cinkarne. Gre za strošek v višini 1,26 milijona evrov, ki ga je celjska občina v letih  2014 do 2016 plačala predelovalcu onesnažene zemljine, šentjurski družbi Stonex geotehnologija. Cinkarna Celje je obvestilo o tožbi občine prejela novembra leta 2017. Kot je takrat povedal tedanji predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina, v sanaciji onesnažene zemljine na območju stare Cinkarne niso sodelovali, ker k temu niso bili zavezani. Ob gradnji komunalne opreme na tem območju so namreč ugotovili, da so izkopi tako onesnaženi, da jih ni bilo mogoče uporabiti niti za zasutje te iste gradbene jame. Izkope je izbrani izvajalec Stonex geotehnologija po naročilu celjske občine predelal na mestu samem.

Vlada naj bi danes potrdila interventni zakon, namenjen predvsem pomoči gostinstvu in turizmu, iz katerega pa je tik pred zdajci izvzela ukrep enkratne pomoči, pomemben za najbolj prizadeta podjetja. Največ denarja bo šlo za turistične bone, ki naj bi jih prejeli vsi državljani, polnoletni po 120 evrov, mlajši polovico manj. Vlada z julijem ukinja pomoč samozaposlenim v obliki mesečnega temeljnega dohodka, konec meseca se izteče tudi subvencioniranje čakanja na delo doma. Zakonodaja prinaša še financiranje regresa za letni dopust prizadetim podjetjem v izbranih panogah in dolgo pričakovano denarno povračilo stroškov produkcije filmov, najmanj za tri mesece, do konca septembra, pa naj bi podaljšali subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.