Francoski predsednik Emmanuel Macron in ameriški kolega Donald Trump sta sklenila podaljšati rok za dogovor o obdavčitvi digitalnih korporacij v Franciji do konca leta. Macron je zaenkrat umaknil za julij predvideno uvedbo 3-odstotnega davka na dohodek od digitalnih storitev v Franciji. Macronova vlada želi z lani sprejetim zakonom obdavčiti podjetja, ki imajo v Franciji letni prihodek večji od 25 milijonov evrov in globalno večjega od 750 milijonov. Trump je Franciji ob napovedi davka zagrozil s carinami na uvoz blaga iz Francije - kot sta penina in ročne torbice -, saj naj bi davek nepravično meril na ameriška podjetja. Prvotni rok za dogovor bi se sicer iztekel ta teden, namesto tega pa naj bi se Francija in ZDA v tem letu na Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj skupaj zavzeli za spremembo pravil mednarodne obdavčitve. Po izjavi francoskega finančnega ministra Bruna Le Maira še ni zagotovljeno, da ZDA Franciji v sredo ne bodo naložile kazenskih carinskih ukrepov.

Meng Hongwei, nekdanji vodja Interpola, je bil v kitajskem Tianjinu obsojen na trinajst in pol let zapora za sprejemanje podkupnin in zlorabo položaja. Ko je služboval na ministrstvu za varnost in v obalni straži med letoma 2005 in 2017, je sprejel za okrog 2 milijona evrov podkupnin. Meng, ki so ga na Kitajskem prijeli lani, je krivdo priznal in se na obsodbo naj ne bi pritožil. Poleg zaporne kazni mora plačati tudi približno 260.000 evrov kazni. V protikorupcijski kampanji, ki jo vodi predsednik Ši Džinping, je bilo kaznovanih že več kot milijon nekdanjih članov komunistične partije. Z bojem proti korupciji je Ši hkrati utrdil svojo oblast.

Tajsko ustavno sodišče je vodilne člane opozicijske stranke Prihodnost naprej oprostilo obtožb rušenja monarhije. Tožilstvo je stranko obtožilo organiziranja protimonarhičnega gibanja in celo povezav z - iluminati. Strankin logotip je namreč na glavo obrnjen trikotnik. Sodnik je voditelje spoznal za nedolžne, logotip pa je po njegovih besedah odobrila volilna komisija, torej ni sporen. Tajska je ustavna monarhija, po lanskih volitvah pa ji vladajo stranke, povezane z vojaško hunto, ki je leta 2014 izvedla državni udar. 

Na Norveškem je zaradi repatriacije tričlanske družine iz sirskega begunskega taborišča Al Hol iz vladne koalicije izstopila Progresivna stranka. Ker norveška ustava ne omogoča predčasnih volitev, bo Erne Solberg iz Konservativne stranke do volitev septembra naslednje leto vodila manjšinsko vlado. Imenovati bo morala nove ministre na nekaterih ključnih ministrstvih, na primer na ministrstvu za finance, s katerega je odstopila predsednica Progresivne stranke Siv Jensen, in ministrstvu za energetiko. Stranka, ki zagovarja desne gospodarske in migrantske politike, nasprotuje repatriaciji matere dveh otrok, ki jo je policija ob povratku aretirala zaradi suma pripadnosti Islamski državi. Mati, ki je Norveško zapustila leta 2013, obtožbe zanika. Vlada pod vodstvom Erne Solberg je repatriacijo odobrila zaradi hude bolezni petletnega dečka. Progresivna stranka bi odobrila repatriacijo zgolj otrok, ne pa tudi matere, in ločila družino. Evropske države se nasploh otepajo repatriacije, sojenja in reintegracije ljudi, ki so večinoma obtičali v taboriščih pod kurdskim nadzorom v Siriji.

Predstavnika Srbije in Kosova sta na ameriškem veleposlaništvu v Berlinu podpisala pismo o nameri vzpostavitve letalske linije med Beogradom in Prištino. Letalsko linijo naj bi odprla Eurowing, nizkocenovna podružnica Lufthanse. Podpis pisma so med drugim pozdravili srbski predsednik Aleksandar Vučić, albanski premier Edi Rama in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. V prisotnosti ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella in ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Roberta O’Briana sta pismo o nameri podpisala za Srbijo državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Milun Trivunac, za Kosovo pa direktor Kosovske uprave civilnega letalstva Eset Berisha. Po besedah Marka Đurića, direktorja srbskega urada za Kosovo in Metohijo, bi se linija lahko vzpostavila šele potem ko Kosovo umakne 100-odstotne carine na uvoz dobrin, proizvedenih v Srbiji. Letalska linija med Prištino in Beogradom ne obstaja od leta 1998 in kosovske vojne, v kateri je Osvobodilno vojsko Kosova izdatno podpiral Nato.

Na Kosovu je predsednik Hashim Thaci mandat za sestavo vlade podelil Albinu Kurtiju iz stranke Samoopredeljenje. Kurti ima sedaj 15 dni za sestavo vladne koalicije. Pogaja se z Demokratsko ligo Kosova Ise Mustafe.

Združenje družin žrtev srbskega genocida v Srebrenici Majke Srebrenice je na Evropsko sodišče za človekove pravice vložilo tožbo proti Nizozemski. Združenje se bori za priznanje krivde nizozemske države za genocid srbske vojske pod vodstvom Ratka Mladiča leta 1995 v Srebrenici. Nizozemski vojaki so z modrimi čeladami Združenih narodov na glavi srbski vojski dopustili pokol prek 8000 bošnjakov. Združenje je Nizozemsko tožilo že na nizozemskih sodiščih, vrhovno sodišče pa je lani razsodilo, da je imela nizozemska država le omejeno odgovornost za genocid. Po stališču nizozemskega vrhovnega sodišča bi se pokol zgodil ne glede na dejanja nizozemskih vojakov, sodbo razlagata odvetnika Majk srebrenice. Ker sodišče sploh ni razpravljalo o dejanskih možnostih za preživetje, odvetnika trdita, da gre za kršenje šestega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah oziroma pravice do poštenega sojenja.

Nekdanji ravnatelj Vzgojno-izobraževalnega zavoda Rogatec Vilijem Prevolšek se ni izvensodno pogodil s svojo nekdanjo šolo in nadaljuje tožbo. Novemu vodstvu šole očita neupravičeno predčasno odpoved delovnega razmerja. A po besedah vodstva naj bi Perovšek, tik pred koncem zadnjega ravnateljskega mandata, na oddelku za podaljšano bivanje nezakonito zaposlil sam sebe. Šola, ki je po Perovškovem ravnateljevanju ostala v močni finančni stiski, je nekdanjemu ravnatelju ponudila izvensodno poravnavo, da zaradi sodnije ne bi zapadla v še večjo krizo - brez sreče. Trenutna ravnateljica Alenka Virant opiše, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati.

Izjava

Obeta pa se še ena tožba, dodaja ravnateljica.

Izjava