19. 2. 2026 – 12.48

Dosmrtna zaporna kazen za YoonaOFF Sukyeola

Vir: MČ
Mi, socialisti vložili kandidatno listo, Kaloh in Suvereni skupaj na volitve s Karlom Erjavcem
Vir: Wikimedia Commons, Boris Niehaus, CC BY-SA 4.0
20. 1. 2025 – 17.00
Dogovor o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom

Po poročanju medija France24 so izraelska letala konec januarja oziroma na začetku februarja poškropila herbicide na pridelke v mestu Kuneitra v južni Siriji. Po poročanju pridelovalcev so kmetije utrpele veliko škodo in propad pridelkov. Po navedbah medija je izraelska vojska enako storila v južnem Libanonu in na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je okupatorska tvorba herbicide razpršila nad vasjo Kudna. Sirske lokalne oblasti poročajo, da je bilo prizadetih štiristo hektarjev žita in štiri tisoč hektarjev pašnikov, ki so nujni za pašo živine.

Gabonski medijski regulator, Visoki urad za komunikacijo, krajše HAC, je suspendiral delovanje vseh družbenih omrežij po državi. Po navedbah regulatorja so ukrep sprožili zaradi širjenja dezinformacij, spletnega medvrstniškega nasilja in pomislekov glede varnosti osebnih podatkov. V Gabonu od decembra lani potekajo protivladni protesti zaposlenih v javnem sektorju ter stavke učiteljev zaradi slabih plač in delovnih pogojev. 

Seulsko osrednje sodišče je bivšega predsednika Južne Koreje, Yoon Sukyeola spoznalo za krivega vodenja odpora in mu dosodilo doživljenjsko zaporno kazen. Po južnokorejski zakonodaji se vodenje odpora kaznuje s smrtno kaznijo ali doživljenskim priporom. Yoon sicer že prestaja petletno zaporno kazen, prejšnji mesec ga je sodišče spoznalo za krivega poneverbe dokumentov, zlorabe položaja in upiranja aretaciji. Spomnimo, tretjega decembra 2024 je Yoon [jún] razglasil vojno stanje z namenom nasilnega oklepanja oblasti. Omenjeno stanje je med drugim ustavilo delovanje parlamenta. Poslanci so četrtega decembra nato s silo vdrli v parlament, kar so jim hotele preprečiti oborožene sile, in izvedli glasovanje, s katerim so vojno stanje preklicali. Yoona je parlament nato razrešil štirinajstega januarja lani, dan kasneje pa je bil aretiran.

Perujski kongres je s 64 glasovi za v drugem krogu glasovanja izvolil začasnega predsednika države, 83-letnega Joséja Balcázarja. Njegova protikandidatka, desnosredinska nekdanja predsednica kongresa Maricarmen Alva, je prejela 46 glasov. Kongres je novega predsednika izglasoval po odstavitvi prejšnjega predsednika Joséja Jeríja. Poslanci so Jeríja odstavili zaradi več obtožb o korupciji, med drugim zaradi nezakonitega zaposlovanja in skrivnih sestankov s kitajskim poslovnežem. Jerí je že četrti predsednik v zadnjem desetletju, ki ga je odstranil kongres. Imenovan je bil oktobra lani, po odstavitvi nekdanje predsednice Dine Boluarte, ki jo je kongres s funkcije odstavil zaradi moralne nesposobnosti. 

Vir: Kolaž po Wikimedia Commons
13. 8. 2025 – 17.00
Parafiranje mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom

Koalicija okoljskih in zdravstvenih organizacij, med njimi Center za biološko diverziteto, Zdravniki za družbeno odgovornost in Ameriško združenje za javno zdravje, je vložila tožbo proti vladi Donalda Trumpa zaradi razveljavitve odločitve zakona o čistem zraku leta 2009. Zvezna Agencija za zaščito okolje, krajše EPA, se je zaradi omenjene razveljavitve odpovedala regulacijam izpustov toplogrednih plinov iz motornih vozil, napoveduje pa odpoved vsem regulacijam izpustov. Po mnenju tožnikov je ukrep vlade nezakonit in bo poslabšal javnozdravstveno stanje v državi. V času Trumpovega prvega mandata se je EPA odpovedala pravilom o čisti vodi. Agencija je tudi na novo napisala pravila glede regulacije kemikalij, ki so koristila kemijski industriji. Po mnenju agencije bo odprava regulacij avtomobilske industrije zagotovila 950 milijard evrov prihrankov.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je sporočil, da je država ustavila dobavo goriva Ukrajini, dokler ne bo ta omogočila tranzitne poti nafte preko naftovoda Družba. To je Ukrajina prekinila konec prejšnjega meseca zaradi poškodb na infrastrukturi, ki so nastale kot posledica ruskega bombardiranja v bližini kraja Brodi. Podobno odločitev je sprejel slovaški predsednik vlade Robert Fico, ki je sporočil, da bo rafinerija Slovnaft, ki je v lasti madžarskega MOL-a, ustavila dobavo dizelskega goriva Ukrajini. Madžarski predsednik Viktor Orbán je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da gre pravzaprav za izsiljevanje Madžarske, saj ta nasprotuje priključitve Ukrajine Evropski uniji. 

Vir: Kolaž (po Wikimedia Commons)
19. 8. 2024 – 17.00
Zamenjava »neobjektivne« RTVS z »objektivno« STVR

Slovaška vlada je ob tem zaradi pomanjkanja nafte razglasila izredno stanje, kar ji omogoča sprostitev izrednih rezerv iz državnih skladišč, s čimer želi preprečiti motnje v oskrbi z gorivom na bencinskih postajah. Prav tako je Ukrajini zagrozila z ustavitvijo izvoza elektrike.

4. 9. 2023 – 17.00
Zmaga mesečnikov in vrečkarjev

Stranka Mi, socialisti! s predsednikom Miho Kordišem na čelu je vložila kandidatne liste v osmih volilnih enotah. Na listi je skupno 72 kandidatov, od tega 40 moških in 32 žensk, imena in program pa bodo predstavili v soboto. Kordiš je ustanovitev svoje stranke napovedoval vse od izključitve iz stranke Levica marca lani, uradno pa jo je ustanovil na kongresu novembra lani.

Kandidati in kandidatke stranke Suvereni bodo na parlamentarnih volitvah v mariborski, ptujski in celjski volilni enoti nastopili na listi stranke Zaupanje, ki jo vodi Karl Erjavec. V mariborski volilni enoti bosta kandidirala aktualni poslanec in predsednik stranke Suvereni Dejan Kaloh ter nekdanji župan Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda. 

 OFF je pripravil vajenec Tim, Tia je mentorirala.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi