Devet držav, med drugim največji donatorji Združene države Amerike, Nemčija in Švica, je zamrznilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je agencijo, znano kot UNRWA, obtožil, da so njeni zaposleni sodelovali pri napadu Hamasa sedmega oktobra. Obtožba prihaja dan po odločitvi Meddržavnega sodišča o začasnih ukrepih za preprečitev genocida v Gazi. Skupna vrednost sredstev, ki so jih države zadržale brez čakanja na dokaze o vpletenosti, je okoli 615 milijonov evrov, kar je 57 odstotkov financiranja, ki ga UNRWA prejme od članic Združenih narodov. Vpletenosti Izraelci obtožujejo dvanajst zaposlenih agencije, devetim je vodstvo UNRWA že prekinilo pogodbe. Izraelski zunanji minister Izrael Kac poleg tega generalnega komisarja agencije Philippa Lazzarinija poziva k odstopu. Dokazov za svoje obtožbe Izrael ni javno objavil. Agencija je ključnega pomena za humanitarne dejavnosti v Gazi, saj se po njihovih podatkih na pomoč, ki jo priskrbijo, zanašata dva milijona od skupno 2,3 milijonov prebivalcev Gaze. V njihovih centrih se trenutno nahaja okoli milijon Palestincev. Lazzarini je povedal, da zato ukinitev financiranja predstavlja obliko kolektivnega kaznovanja palestinskega prebivalstva.

V včerajšnjem napadu z brezpilotnim letalnikom na ameriško bazo v severni Jordaniji blizu meje s Sirijo so umrli trije ameriški vojaki, vsaj 34 je ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela koalicija šiitskih milic Islamski odpor v Iraku, ki jih po trditvah Američanov in Britancev podpira Iran. Iranska vlada vpletenost v napad zanika, češ da Islamski odpor v Iraku ne izvršuje njihovih ukazov. Trdijo, da je napad povsem samostojen odziv na sionistične zločine v Gazi in posledica konflikta med ameriško vojsko in lokalnimi uporniškimi gibanji. Islamski odpor v Iraku je sicer od oktobra lani prevzel odgovornost za več kot deset napadov na zahodnjaške baze v regiji.

Višje sodišče v Hongkongu je odredilo stečaj konglomerata China Evergrande, najbolj zadolženega nepremičninskega podjetja na svetu. Podjetje ima za več kot 277 milijard evrov dolgov, v dveh letih od zamujenega odplačila obveznic pa niso uspeli sestaviti načrta za prestrukturiranje. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo ameriško podjetje Alvarez and Marsal, ki je v preteklosti po propadu že upravljalo z več velikimi podjetji. Ni jasno, kako bo to vplivalo na poslovanje Evergranda na celinski Kitajski, saj je podružnica podjetja v Hongkongu pravno ločena. V podjetju so zatrdili, da na Kitajskem poslujejo normalno. Kitajska je od leta 2020 zaostrovala pogoje zadolževanja nepremičninskih podjetij in s tem poskušala počasi umiriti špekulacije na trgu. 

Ukrajinska varnostna služba SBU je po preiskavi odkrila korupcijsko shemo v nakupu orožja ukrajinske vojske v višini 37 milijonov evrov. Shema naj bi po trditvah SBU vključevala več uradnikov ministrstva za obrambo in podjetje Lviv Arsenal. Lviv Arsenal je z vojsko leta 2022 sklenil pogodbo za dobavo 100 tisoč kosov minometnega streliva, vendar ga niso nikoli dejansko dobavili. Plačilo jim je bilo nakazano vnaprej, nekaj sredstev pa je bilo kasneje premaknjeno na račune v tujini. Obtoženih je bilo pet ljudi, enega izmed njih so ukrajinske oblasti že pridržale, ko je poskušal zapustiti državo. Ukrajinskemu ministrstvu za obrambo korupcijski škandali sicer niso tuji. Zaradi korupcije pri nakupu vojaške opreme je bil septembra lani že razrešen minister Aleksej Reznikov.

Na finskih predsedniških volitvah noben kandidat ni zbral več kot petdeset odstotkov glasov, zato bodo izvedli še drugi krog volitev. Največ glasov, nekaj več kot 27 odstotkov, je osvojil nekdanji premier Alexander Stubb, kandidat vladajoče desne Stranke narodne koalicije. V drugem krogu se bo pomeril z drugouvrščenim Pekko Haavistom, nekdanjim zunanjim ministrom in kandidatom Zelene stranke, ki je včeraj zbral skoraj 26 odstotkov glasov. V svojih volilnih kampanjah sta se oba kandidata osredotočila predvsem na finsko članstvo v zvezi Nato in vojno v Ukrajini, pri čemer menita, da bi Finska morala zavzeti bolj jasno pozicijo podpore Ukrajini. Zmagovalec drugega kroga, ki se bo odvil 11. februarja, bo na položaju nasledil Saulija Niinista, ki je bil pred svojim dvanajstletnim predsedništvom prav tako član Stranke narodne koalicije.

Burkina Faso, Niger in Mali so oznanili takojšen izstop iz Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, znane pod kratico Ecowas. Gre za države, kjer so se v zadnjih dveh letih na oblast z državnimi udari zavihteli vojaški častniki. Organizacijo obtožujejo, da je pod vplivom tujih sil postala grožnja za svoje članice in da ne podpira boja proti islamistom v državah članicah, medtem pa proti članicam samim uvaja gospodarske sankcije. Najbolj stroge sankcije je lani uvedel proti Nigru, ki so mu v Ecowasu grozili tudi z vojaškim posredovanjem. Deklarirani namen sankcij v vseh treh primerih je prisiliti hunte k organizaciji volitev in predaji oblasti civilnim predstavnikom. V Ecowasu so se na oznanitev odstopa odzvali s pojasnilom, da o izstopu niso bili obveščeni pravočasno, saj lahko izstopni protokoli trajajo do enega leta. Glede na zamrznjeno članstvo vseh treh formalna obvestila v tem primeru ne predstavljajo bistvene razlike. 

Po odstopu predsednika vlade Dimitra Kovačevskega je severnomakedonski parlament potrdil tehnično vlado, ki bo državo upravljala zadnjih 100 dni do volitev 8. maja. Vodil jo bo dosedanji predsednik parlamenta Talat Xhaferi iz albanske manjšinske stranke DUI, prvi Albanec na tem položaju. V prejšnji vladi je bila DUI skupaj s socialdemokrati del vladne koalicije, kar se bo nadaljevalo tudi v tehnični vladi, a se jim bo pridružila tudi opozicijska VMRO-DPMNE. V tehnični vladi bodo prevzeli dve ministrstvi, za notranje zadeve in delo, in tri namestništva ministrov. Kljub sodelovanju v tehnični vladi so Xhaferija danes že označili za nekoga, ki ga ustava ne ustavi. Prakso imenovanja tehnične vlade 100 dni pred volitvami so v severnomakedonskem parlamentu sprejeli leta 2015, da bi razrešili trenja v parlamentu. Takrat so socialdemokrati, ki so bili v opoziciji, zahtevali večjo vključenost opozicije pri delu vlade, v VMRO-DPMNE pa so vodili vlado.

Uslužbenci na upravnih enotah so začeli stavko, v kateri bo sodelovalo 41 od 58 enot. Na 26, tudi v Ljubljani in Mariboru, bodo stavkali od danes do srede, na 15 pa bodo stavkali en dan, večinoma v sredo. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plač, saj trdijo, da imajo najnižje v javnem sektorju, in opozarjajo na preobremenjenost zaposlenih na upravnih enotah. Zahtevajo tudi rešitev kadrovske, prostorske in materialne stiske na upravnih enotah. Na večjih upravnih enotah so zadnjo stavko izvedli novembra lani, ko pogajanja niso obrodila sadov. Tudi pred začetkom današnje stavke so od vlade prejeli predlog ukrepov za razrešitev stanja, vendar v sindikatu državnih organov menijo, da ti ne bi rešili ničesar. Vlada namreč vztraja pri načrtu o skupni prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, kar bo še trajalo. 

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v državni zbor vložila interpelacijo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. Kot razlog za interpelacijo ji očitajo predvsem domnevne nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe v Ljubljani.

Današnje seje državnega zbora so se udeležili tudi člani Gibanja za pravice Palestincev, ki so izobesili palestinske zastave, s tem pa med poslanci sprožili krajšo razpravo. Nekateri poslanci, na primer Jelka Godec iz vrst Slovenske demokratske stranke, so se namreč v prisotnosti palestinskih zastav počutili v nevarnosti. Ob tem so člani gibanja ponovili zahteve, ki so jih z več drugimi nevladnimi organizacijami, kot je Slovenska filantropija, vladi predstavili 16. januarja. Zahteve strne Barbara Vodopivec, članica Gibanja za pravice Palestincev.

Izjava

Vir slike: Wikimedia Commons