Gülena OFF

Aktualno-politična novica
19. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Kirgizistan je Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti, krajše CSTO, zaprosil za napotitev mirovniških sil na mejo s Tadžikistanom. Namen mirovniških sil naj bi bila ohranitev prekinitve ognja, ki sta ga državi podpisali sredi septembra po teden dni trajajočih spopadih, v katerih je življenje izgubilo več kot sto ljudi. Čeprav so se spopadi po sprejetem sporazumu prenehali, so razmere na meji še vedno zaostrene. Državi, sicer obe članici CSTO-ja, ki ga sestavljajo postovjetske republike in deluje pod taktirko Ruske federacije, imata več sto kilometrov nerazrešene meje. Tadžikistanska mejna straža je Kirgizistan obtožila, da je v zadnjem času na mejo pripeljal dodatno vojaško opremo in postavil vojaške baze z »zlonamernimi načrti«. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o uvedbi vojnega stanja v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, ki jih je Rusija enostransko priključila konec septembra. Putin je prav tako naročil vladi, naj ustanovi poseben koordinacijski svet pod vodstvom premierja Mihaila Mišustina, ki bo sodeloval s priključenimi regijami pri krepitvi vojnih prizadevanj Moskve v Ukrajini.

Študija, ki so jo izvedli na šrilanški univerzi Peradeniya, je pokazala, da je od januarja 9 milijonov prebivalcev Šrilanke uradno padlo pod prag revščine. To je 40 odstotkov prebivalstva te otoške države, ki jo od maja letos pretresa politična nestabilnost. Maja je odstopil premier Mahinda Radžapaksa , julija pa je po množičnih nasilnih protestih zaradi naraščajočih življenjskih stroškov iz države zbežal predsednik Gotabaja Radžpaksa, ki so ga ljudske množice krivile za nevzdržno ekonomsko stanje v državi. Oblast je po protestih prevzel Ranil Vikremesinge, ki je član iste stranke kot odstopljeni premier, in nasilno zatrl proteste. Junija je razglasil bankrot države, ki je predvsem posledica odvisnosti od uvoza dobrin v tuji valuti. Država se dogovarja z Mednarodnim denarnim skladom, ki je že sporočil, da je pripravljen Šrilanki nameniti posojilo.

O množičnih protivladnih protestih na Šrilanki
 / 15. 7. 2022

Več tisoč protestnikov v mestu Zarzis na jugovzhodu Tunizije zahteva ponovno odprtje preiskave o pogrešanih someščanih, ki so pred slabim mesecem ob poskusu prebega v Italijo na morju izgubili življenje. Trupla umrlih so bila zakopana v grobišča za tuje migrante, ne da bi jih identificirali. Ljudje na ulicah vzklikajo slogane, v katerih od države pričakujejo razkritje resnice in identifikacijo umrlih. Menijo, da je šlo za Tunizijce. Večina storitvenih dejavnosti zaradi protestov trenutno ne deluje. Podporo protestom in stavki v mestu je izrazil tudi največji tunizijski sindikat UGTT. Drugod po Tuniziji so se odvijali tudi protesti proti predsedniku Kaisu Saiedu, ki je lani razpustil parlament, prevzel oblast in letos spisal novo ustavo.

Južna hemisfera o debaklu demokracije v Tuniziji
 / 16. 7. 2022

Francosko podjetje Lafarge je na ameriškem zveznem sodišču priznalo, da je med letoma 2013 in 2014 džihadističnima skupinama Islamska država in fronti Al Nusra plačalo skoraj 13 milijonov dolarjev. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo cementa in ima podružnico tudi v Sloveniji, je terorističnim organizacijam plačevalo za varovanje zaposlenih in uničevanje konkurence v Siriji, kjer je imel Lafarge tovarno v mestu Jalabiya. Leta 2014 je podjetje naposled le evakuiralo zaposlene v svoji tovarni blizu sirske meje s Turčijo, potem ko je islamska država prevzela nadzor nad mestom in tovarno. Lafarge je priznal obtožbe, obžaloval dejanja in se na ameriškem zveznem sodišču strinjal z odvzemom 687 milijonov dolarjev premoženja in 90 milijonov kazni. 

Turške varnostne sile so aretirale več kot petsto domnevnih podpornikov islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki ga Turčija obtožuje organizacije spodletelega državnega udara leta 2016. Gülen, ki je sicer politični mentor predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana , že dolgo živi v Združenih državah Amerike, ki ga Turčiji kljub njenim pozivom niso izročile. Gülen že od začetka zanika vpletenost v državni udar, po katerem je Erdoğan izvedel čistko v vseh državnih institucijah, predvsem v vojski, policiji in sodstvu. Zaradi domnevnih povezav z Gülenom je bilo v preteklih šestih letih aretiranih več kot tristo tisoč ljudi. 

V Turčiji protesti proti Erdoganu, hkrati pa Turčija blokira vstop Švedske in Finske v NATO
 / 23. 5. 2022

Stavkovni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, krajše Fides, in vlada sta dosegla sporazum, zaradi katerega je sindikat zamrznil za danes napovedano stavko. Fides je zahteval izstop iz enotnega plačnega sistema, kar pa je vlada ob postavitvi zahteve označila za nesprejemljivo. O sporazumu so se dogovorili že v ponedeljek, včeraj pa je stavkovni odbor potrdil vsebino sporazuma. Namestnik vodje pogajalske skupine Gregor Zemljič je potrdil informacije, da je del sporazuma vzpostavitev posebnega stebra za zdravstvo ob prenovi plačnega sistema. Ob treh so se sestali predstavniki vlade in sindikata, več informacij o sporazumu pa bo znanih po njegovem podpisu. Vlada bo danes prav tako nadaljevala pogajanja s sindikatom zdravstva in socialnega zdravstva. Njegova predsednica Irena Ilešič Čujovič je ob sklenitvi sporazuma s Fidesom izrazila pričakovanje, da bo vlada na pogajanjih njen sindikat seznanila z vsebino sporazuma s sindikatom Fides in izrazila nasprotovanje kakršnemu koli izstopu iz enotnega javnega plačnega sistema. 

V boj za župana Ljubljane se podaja tudi Aleš Primc kot kandidat neparlamentarne stranke Za otroke gre. Stranka se med drugim zavzema za ohranitev tradicionalne družine in nasprotuje možnosti posvojitve otrok za istospolne pare. Tako stranka kot njen predsednik so bili organizatorji tako imenovanega Shoda za življenje, na katerem so se udeleženci zavzemali za prepoved splava. Več o presenetljivo socialistično usmerjenem programu stranke pove Primc. 

Izjava

OFF je pripravil vajenec Pero, mentoriral je Fin. 

foto: https://elordenmundial.com/el-movimiento-gulen/ creative commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.