KaOFFs
Ruski predsednik Vladimir Putin je zahodnim državam, ki nasprotujejo Ruski federaciji, uvedel sankcije in postavil rok za nadaljnjo dobavo zemeljskega plina, ki mora biti plačan v ruski valuti, rublju. Po odloku, ki ga je Putin napovedal prejšnji teden, podpisal pa včeraj, bodo države, ki ne kupujejo zemeljskega plina v rubljih, od ruskih zalog od danes naprej odrezane. Največji kupki zemeljskega plina iz Rusije, Francija in Nemčija, sta ruske zahteve zavrnili in odlok označili za izsiljevanje. Kljub ruskemu ultimatu se plin še vedno nemoteno pretaka v Evropo po plinovidu Severni tok. Po podatkih ruskega državnega podjetja Gazprom se je po začetku uveljavitve odloka količina dobavljenega zemeljskega plina v Evropo zmanjšala za samo 1,1 milijona kubičnih metrov, torej na 108,4 milijona kubičnih metrov s 109,5 milijona kubičnih metrov dan prej.
V Mariupolu je ob 10. uri po lokalnem času po navedbah ruskega obrambnega ministrstva v veljavo stopila prekinitev ognja za evakuacijo civilistov iz obleganega mesta. Ruski generalmajor Mihail Mizincev je sporočil, da bosta pri evakuiranju sodelovala Urad Združenih narodov za begunce in Mednarodni odbor Rdečega križa. Pri slednjem medtem sicer opozarjajo, da nimajo dostopa do mesta, saj je več kot štirideset avtobusov obtičalo v Berdjansku, ki ga nadzoruje ruska vojska. V Mariupolu so potekali najsrditejši spopadi v invaziji Rusije na Ukrajino. Motena je dobava pitne vode, elektrike in toplotne energije, prebivalcem pa primanjkuje tudi hrane in zdravil.
Na Šrilanki je bilo ob poskusu vdora protestnikov v domovanje predsednika Gotabaje Radžapakse v spopadih s policijo poškodovanih vsaj 50 ljudi. Gre za zadnjega v vrsti protestov, ki jih je na tem južnoazijskem otoku sprožila gospodarska kriza, najhujša od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948. Motena je dobava hrane, nafte, zdravstvene opreme in drugih osnovnih življenskih dobrin. Šrilanškim oblastem je za njihovo dobavo zmanjkalo zalog tujih valut, s katerimi trgujejo na svetovnem trgu. Govorili smo z Jako Lutrhom, ereševskim veteranom, ki živi in dela v Kolombu, glavnem mestu Šrilanke. Vzroke za začetek nemira ocenjuje, kot sledi.
Kako pa gospodarska kriza vpliva na življenje običajnega prebivalca Šrilanke?
Salomonovi otoki so sklenili obrambni pakt z Ljudsko republiko Kitajsko, a ob tem prepovedali gradnjo kitajske vojaške baze na domačih tleh. Po podpisu obrambnega sporazuma s Kitajsko je salomonovootoški premier Manasseh Sogavare vselej dal vedeti, da sporazum ne pomeni samodejne zelene luči za izgradnjo kitajskih vojaških baz na tihooceanskih otokih. Državni predstavniki Federativnih držav Mikronezije in Nove Zelandije so vlado Salomonovih otokov opozorili, da zavezništvo s Kitajci lahko celotno regijo vplete v spor med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Avstralski obrambni minister Peter Dutton je povedal, da potezo salomonovootoške vlade spoštuje, a prav tako posvaril pred morebitnim vpletanjem regije v konflikt s Kitajsko. Dutton je poleg tega poudaril, da bi gradnja kitajske baze na Salomonovih otokih pomenila povečano prisotnost avstralske vojske v regiji zaradi bližine Salomonovih otokov Avstraliji. Kitajsko zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost poudarilo, da sporazum s Salomonovimi otoki krije zgolj javno zaščito in pomoč pri ukrepanju v primeru naravnih katastrof.
V Braziliji je skupaj s tremi visokimi uradniki odstopilo deset članov ministrskega kabineta brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Njihova odločitev je predvolilnega značaja. V skladu z volilnim zakonom morajo javni funkcionarji odstopiti s svojih funkcij, da lahko ponovno kandidirajo na volitavah. Te bodo v Braziliji oktobra, ko se bo Bolsonaro za nov mandat potegoval proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi. Kampanja se uradno začne avgusta, a oba kandidata že vodita svoje predvolilne aktivnosti. Volilni zakon sicer prepoveduje neposredno nagovarjanje volivcev za njihov glas, dopušča pa organizacijo dogodkov, podobnih predvolilnim shodom. V javnomnenjskih raziskavah Bolsonaro krepko zaostaja za Lulo. Odstop ministrov je tako tudi taktična poteza, saj bodo čas do volitev izkoristili za pridobivanje podpore med volivci.
Kenijsko ustavno sodišče je ustavne spremembe, ki jih je avgusta lani predlagal predsednik Uhuru Kenyatta, razglasilo za nezakonite. Predlagane spremembe – največje po sprejemu nove ustave leta 2010 – bi povečale moč izvršne veje oblasti in razširile število poslancev z 290 na 360. Ustavni sodniki so sicer pustili možnost uveljavitve tako imenovane iniciative gradnje mostov, kot pravijo reformiranju ustave, vendar na način, da predsednik ni udeležen v procesu njihovega sprejemanja. Opozicija in tudi podpredsednik William Ruto [rUto], nekdanji Kenyattov zaveznik, predlagane ustavne spremembe namreč vidijo kot poskus predsednika, da bi ostal na oblasti, potem ko po izteku drugega petletnega mandata avgusta letos ne bo več smel kandidirati.
Varnostni svet Združenih narodov je podaljšal trajanje mednarodne mirovne misije Afriške unije za Somalijo, po novem preimenovane v misijo Afriške unije za tranzicijo v Somaliji. V okviru misije je v tej vzhodnoafriški državi dvajset tisoč vojakov, policistov in civilistov, ki sodelujejo v aktivnostih proti islamistični skupini Al Šabab. Njene milice so aktivne zlasti na podeželju, potem ko so bile leta 2011 pregnane iz prestolnice Mogadiš. Navzočnost pripadnikov misije, katerih številčnost se bo postopoma, v štirih fazah, krčila, je predvidena do konca leta 2024. Takrat naj bi somalijske oblasti v celoti prevzele odgovornost za ohranjanje varnosti. Ta je predpogoj za politično stabilnost, ki jo bodo v Somaliji poskušali doseči na volitvah predsednika, ki potekajo v spodnjem domu parlamenta. Trenutnemu predsedniku Mohamedu Abdulahiju Mohamedu se je mandat iztekel februarja lani, a volitev zaradi politične krize, povzročene zaradi sporov med Abdulahijem Mohamedom in premierjem Mohamedom Husseinom Roblom, niso uspeli izvesti.
Vlada je na dopisni seji potrdila predlog ministrstva za kulturo za podpis novih najemnih pogodb za prostore na Metelkovi 6. Kot je znano, je ministrstvo za kulturo jeseni leta 2020 trenutne uporabnike prostorov na Metelkovi obvestilo, da morajo prostore izprazniti. Med novimi najemniki je od obstoječih uporabnikov ostalo zgolj Društvo NSK informativni center. Med nevladinimi organizacijami, ki so prostore dobile, so številne organizacije, ki so neformalno povezane z vladajočimi strankami. Med njimi so Inštitut doktorja Jožeta Pučnika, Inštitut doktorja Janeza Evangelista Kreka in Katedrala svobode. Na Metelkovo naj bi se selili tudi Nova Slovenska zaveza, Domoljubno društvo Hervardi, Katoliški inštitut, Valuk - inštitut za preučevanje slovenske etnogeneze, začasno pa tudi odbor Muzeja slovenske osamosvojitve in Ukrajinsko banderovsko društvo. V Društvu SKUS, Samostojni kulturni ustvarjalci Slovenije, ki je med organizacijami, ki jim kmalu grozi deložacija z Metelkove 6, menijo, da je ministrstvo za kulturo nove najemnike izbralo brez ustreznih kriterijev in nepotistično. Več pove Gaj Burger iz Društva SKUS.
OFF sta pripravila vajenec Jan in Žiga.
Dodaj komentar
Komentiraj