Nacionalni preiskovalni urad je zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Žugelj je funkcijo opravljal v času tretje vlade Janeza Janše. Kriminalisti so v preiskavi ugotavljali, kako je Žugelj konec leta 2021 sprožil največje in najobsežnejše brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. Na pobudo enega anonimnega pisma v angleškem jeziku je Žugljev urad med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam razposlal 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij v Sloveniji. Zgodbo je najprej razkril portal N1, katerega solastnik je prek družbe United Media Dragan Šolak, ki so mu na Žugljevem uradu brskali po vseh slovenskih bančnih računih.

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi občine Vrhnika in odpravilo odločitev vlade, ki je zavrgla pritožbo občine v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, začetega na pobudo podjetja Kemis. Sodišče je Ministrstvu za okolje naložilo izvedbo vsebinske presoje vplivov na okolje, ki jih ima nemoteno predelovanje nevarnih odpadkov podjetja za predelavo nevarnih odpadkov. Na vrhniški občini opozarjajo, da Kemis obratuje pod enakimi pogoji kot pred eksplozijo leta 2017 in pri tem nima interesa, da bi se presodila skladnost njegovega delovanja. Pred mesecem dni je v enem od zabojnikov Kemisa s plastiko znova zagorelo, a je vrhniška civilna zaščita sporočila, da ni nevarnosti za okolico. Požar leta 2017 pa je onesnažil potok Tojnica. Na občini se sklicujejo na dve odločbi Vrhovnega sodišča, v katerih je ugotovilo, da ima država dolžnost in pooblastila ukrepati in ne čakati na dobro voljo onesnaževalcev, da zahtevajo presojo lastnega obratovanja. Stališče občine Vrhnika podrobneje predstavi Bernard Kogovšek, vodja občinskega oddelka za prostor.

Kogovšek

Občinski svetniki Gibanja Svoboda v Lendavi so izstopili iz odborov, delovnih teles, svetov javnih zavodov in skladov. Pet lokalnih svetnikov Svobode je pojasnilo, da so nezadovoljni z delovanjem delovnih teles občine. Kaplja čez rob je zanje bila seja komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, na kateri svetniška skupina Svobode ni dobila enega člana, namesto njih pa je mesto v komisiji dobila skupina stranke upokojencev. Svetnik Dejan Süč je dodal, da so eden glavnih razlogov za izstop svetnikov Svobode projekti, ki jih parlamentarna preiskovalna komisija zdaj županu očita kot domnevno koruptivne. Po Süčevih besedah ti projekti nimajo realnih denarnih postavk, je pa velika količina denarja že bila počrpana in izplačana za pripravo projektnih dokumentacij. Lendavski župan Janez Magyar iz Slovenske demokratske stranke je izstop svetnikov Svobode označil kot »otročje in neresno vedenje«. Süč trdi, da bodo svetniki Svobode za zdaj še ostali v občinskem svetu, če pa bodo Magyarjeva koruptivna dejanja dokazana, bodo »o svojih nadaljnjih potezah razmislili«.

Državni svet je sklenil na ustavno sodišče nasloviti zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 146. člena gradbenega zakona. Ta člen omogoča izdajo novih dovoljenj za objekte daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja, kar po oceni Državnega sveta predstavlja grožnjo naravnemu okolju, rastlinam, živalim in ekosistemu. Svetniki bodo Ustavno sodišče pozvali, naj določbo preuči z vidika skladnosti s štirimi členi ustave, in sicer s 70., 71., 72. in 140. Prvi trije se nanašajo na varstvo naravnega bogastva, zemljišč in zdravega življenjskega okolja, 140. člen pa na avtonomijo občin. 

Člani državnozborskih odborov za gospodarstvo in za infrastrukturo so se na skupni seji  zavzeli za izvedbo referenduma o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, krajše JEK2. Člani odborov so na predlog poslanskih skupin Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov sprejeli sklep, da odbora podpirata pospešitev aktivnosti glede drugega bloka. V Gen energiji so po besedah vodje tehničnega sektorja Bruna Glaserja trenutno osredotočeni na začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta, kar bi lahko izvedli do naslednjega leta. Glaser dodaja, da ciljajo na sprejetje končne investicijske odločitve do leta 2028, pred tem pa bi bilo treba izvesti referendum o gradnji.

Na tuje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in vodja opozicije Beni Ganc sta dosegla dogovor o vzpostavitvi vojne vlade za izredne razmere. Število ljudi, ki so umrli zaradi izraelskega bombardiranja Gaze, je medtem preseglo 1300. Izraelska vlada prav tako navaja število 1300 umrlih Izraelcev, a ni jasno, od kod. Mednarodni odbor Rdečega križa poroča, da ima območje Gaze še nekaj zalog goriva za delovanje električnih generatorjev zlasti v bolnišnicah, vendar obstaja nevarnost, da bo zalog kmalu zmanjkalo. Edina termoelektrarna v Gazi je zaradi pomanjkanja goriva nehala obratovati, zato imajo prebivalci mesta elektriko nekaj ur na dan. Zaradi izraelskega bombardiranja in vse manjših zalog goriva so nehale obratovati tudi tri od petih vodarn v Gazi. Popolno blokado Gaze in njeno bombardiranje Izrael izvaja pod pretvezo obračuna s palestinskim Hamasom. Izraelski minister za energetiko Izrael Kac je zatrdil, da bodo območju Gaze ponovno omogočili dostop do elektrike, goriva in vode šele po tem, ko Hamas izpusti ujetnike. Izraelska vojska trdi, da je potrdila identitete 97 ujetnikov Hamasa.

Armenija je na Meddržavno sodišče Združenih narodov vložila zahtevo, naj Azerbajdžan umakne vojsko iz Gorskega Karabaha in približno sto tisoč pobeglim Armencem omogoči vrnitev v regijo. V Gorskem Karabahu je pred eksodusom armenskega prebivalstva pred več kot enim tednom prebivalo okoli 120 tisoč Armencev, ki pa so po uspešni vojaški operaciji Azerbajdžana pred približno enim mesecem večinoma pobegnili v Armenijo. Azerbajdžanska vojaška operacija je povzročila tudi razpustitev armenske separatistične republike Arcah, ki bo dokončno razpustila vse državne institucije z začetkom leta 2024. Medtem ko Armenija vlaga zahteve na Meddržavno sodišče, se azerbajdžanska vlada že loteva reševanja problema eksklave Nahičevan, ki jo od Azerbajdžana loči pas armenskega ozemlja. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je na zasedanju ministrov držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje izjavil, da je z Iranom dosegel dogovor o uporabi iranskega ozemlja za izgradnjo avtoceste in železnice, ki bi povezovala Nahičevan s preostankom Azerbajdžana. Iran namreč odprto nasprotuje vzpostavitvi azerbajdžanskega koridorja skozi armensko regijo Zangezur, ki meji na Iran in bi posledično presekala mejo med Armenijo in Iranom. Vzpostavitvi azerbajdžanskega koridorja skozi Iran namesto skozi Zangezur je pritrdil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. 

Vir fotografije: prirejeno po flickr, fotografija je simbolična