Izraelska vojska je v zračnih napadih na Gazo, kjer so po lastnih trditvah napadli člane Islamskega džihada v Palestini, ubila 13 ljudi. Med njimi tri vodje džihada — poveljnika za severno Gazo Džihada Al Ganama, posrednika skupine med člani v Gazi in na Zahodnem bregu Khalila Al Bahtinija ter sekretarja vojaškega sveta Islamskega džihada Tarika Izeldina. Poleg tarč je izraelska vojska ubila vsaj devet civilistov, med drugim žene in otroke članov Islamskega džihada. V napadih so izstrelili več kot sto izstrelkov, operacijo pa poimenovali Ščit in puščica. Izraelska vojska je še svetovala, naj Izraelke in Izraelci v naselbinah v bližini Gaze ostanejo blizu bombnim zakloniščem.

Paramilica Pakistanskih rangerjev je aretirala nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Khana. Khana je milica, ki sodi pod okrilje državne vojske, aretirala pred zaslišanjem na visokem sodišču v Islamabadu zaradi obtožb o prodaji diplomatskih daril in prikrivanju premoženja v času, ko je vodil vlado. Sodišče je sicer marca preklicalo nalog za aretacijo, kar bi mu omogočilo potovanje v Islamabad brez možnosti uradne aretacije. Vendar pa je Pakistanski nacionalni urad za odgovornost prejšnji teden izdal nalog za aretacijo v drugem korupcijskem primeru, pri katerem Khanu niso odobrili varščine, ki bi mu omogočala branjenje s prostosti. Njegova stranka je aretacijo označila za ugrabitev in se pritožila sodišču ter zahtevala poročilo, ki pojasnjuje razloge za aretacijo. Khan je vlado vodil do izglasovane nezaupnice lanskega aprila, vse procese proti sebi pa označuje za političen pregon pred splošnimi volitvami, ki bodo v Pakistanu oktobra.

Šrilanško ustavno sodišče je odločilo, da predlog zakona, ki dekriminalizira homoseksualnost, ni v nasprotju z ustavo. Predlog, ki ga je v proceduro vložil poslanec Premanat Dolavate, za potrditev potrebuje podporo 225 poslank in poslancev parlamenta. Vlada Dineša Gunavardene je predlogu sicer napovedala podporo. Trenutno šrilanška sodišča zakon, ki določa med dve in deset let dolge zaporne kazni za spolne odnose v nasprotju z naravnim redom in grobo nespodobnost, interpretirajo kot prepoved spolnih odnosov med osebami istega spola. Nov predlog zakona táko definicijo ukinja.

Kitajska je izgnala kanadsko diplomatko v Šanghaju, Jennifer Lynn Lalonde po tem, ko je Kanada včeraj enako storila s kitajsko diplomatko v Torontu, Cao Vei. Kanada se je diplomatki odpovedala po medijskem razkritju poročil obveščevalne službe, ki jo obtožujejo zbiranja informacij o kanadskem poslancu Michaelu Chongu, ki je v preteklosti obsojal kitajski odnos do ujgurske [ujgúrske] muslimanske manjšine. Po poročilu obveščevalne službe je kitajska diplomatka informacije zbirala od leta 2021, ko je Chong v parlamentu predlagal, da kitajsko obravnavo Ujgurov [ujgúrov] razglasijo za genocid. Kitajska je obtožbe zanikala in proti Chongu uvedla sankcije. V poročilih med drugim obveščevalna služba zatrjuje tudi, da se je Kitajska poskušala vmešavati v kanadske volitve. Kitajska je poročila označila za klevete, odločitev o izgonu pa za provokacijo.

Senegalsko sodišče je odločilo, da predsedniku največje opozicijske stranke Afriških patriotov Senegala za delo, etiko in bratstvo, Ousmanu Sonku pogojno zaporno kazen podaljša s treh na šest mesecev. Sodišče ga je obsodilo obrekovanja ministra za turizem. Če bo podaljšanje kazni postalo pravnomočno, mu bo to onemogočilo nastop na predsedniških volitvah prihodnje leto. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2019 je Sonko osvojil tretje mesto. Sonko je pozval k oblikovanju nacionalnega gibanja državljanske nepokorščine in sporočil, da se ne bo več udeleževal sojenj zaradi pomanjkanja zaupanja v institucije. Ta mesec ga sicer čaka še sojenje zaradi obtožb o posilstvu in grožnjah s smrtjo, kar je prijavila zaposlena v lepotnem salonu, kamor je Sonko odšel na masažo.

Na drugi strani Sredozemskega morja pa je italijansko sodišče zavrnilo izročitev Monice Bellini belgijskim organom pregona. Bellini je bila davčna svetovalka zdaj že nekdanjega italijanskega evropskega poslanca Antonia Panzerija. Panzeri z belgijskimi oblastmi v zameno za nižjo kazen sodeluje pri preiskavi sumov katarskega podkupovanja uslužbencev evropskega parlamenta. Predsedujoči sodnik je povedal, da sodišče od belgijskih organov ni prejelo ustreznih dokumentov. Bellini je sicer bila v hišnem priporu od januarja, ko so jo v Milanu aretirali na podlagi evropskega naloga za aretacijo, do februarja, ko je italijansko sodišče pripor preklicalo.

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom prve dame Levice Aste Vrečko je začelo postopek za predčasno razrešitev direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča. Vaupotiča je na to mesto imenoval nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti. Na ministrstvu so se za razrešitev odločili po več javnih pismih, v katerih so zaposleni in organi zavoda opozarjali na slabo vodenje direktorja in pozivali k njegovi razrešitvi. Ministrstvo je prejelo tudi več opozoril o težavah pri sodelovanju z umetniki in realizaciji programa ter o slabih odnosih med vodstvom in zaposlenimi. Ministrsvo je direktorja seznanilo z razlogi in ga pozvalo, naj se do njih opredeli. Moderna galerija nima potrjenega programa dela in finančnega načrta za letošnje leto, saj ga strokovni svet in svet javnega zavoda zaradi neusklajenosti, napak in pomanjkljivosti nista potrdila.

Odbor državnega zbora za notranje zadeve je na predlog največje opozicijske Slovenske demokratske stranke zasedal na temo nesorazmernega poseganja policije v pravico do mirnega zbiranja in izražanja mnenj. Odbor, v katerem večino obvladujejo koalicijske stranke, je na koncu sprejel sklep, da je policija ravnala zakonito. Poslanska skupina SDS, ki se seje uradno zaradi dela na terenu ni udeležila, je sklic seje zahtevala po trditvah enega kmetov na družbenih omrežjih, da je policija obiskovala kmete na domu in jih spraševala, ali se bodo udeležili napovedanega protesta. Nepravilnosti niso ugotovili niti na ministrstvu za notranje zadeve, potem ko so glede protesta zahtevali poročilo policije, pritožb o njenem delu pa nista prejela ne varuh človekovih pravic ne direktorat za policijo.