Lalibele OFF

Aktualno-politična novica
6. 8. 2021 - 15.00
 / OFF

Današnjo informativno torto bomo aktualno začeli rezati v olimpijskem Tokiu, a brez evforije ob novi slovenski zlati medalji, v strogo politični maniri. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je po odločitvi v sredo imenovane disciplinske komisije odvzel olimpijski akreditaciji beloruskima trenerjema Arturju Šimaku in Juriju Maiseviču in ju prosil, naj zapustita olimpijsko vas v Tokiu. Oba naj bi bila vpletena v primer beloruske tekmovalke Kristine Timanovske, in sicer naj bi športnici po njenih besedah posredovala ukaz ljudi na visokih položajih v Belorusiji, naj zaradi kritičnih izjav na družbenih omrežjih takoj zapusti olimpijado. Timanovska je o dogajanju na letališču poročala japonski policiji in odletela v Varšavo, kjer so ji poljske oblasti omogočile humanitarni vizum. 

Beloruska atletinja je na Instagramu izrazila nezadovoljstvo nad pozno vključitvijo v ekipno štafeto 4 x 400 metrov, potem ko nekatere druge tekmovalke niso bile pripravljene za tekmovanje, čemur naj bi sledil ukaz za vrnitev v domovino. V beloruski reprezentanci pa zatrjujejo, da je temu botrovalo njeno čustveno stanje. Kaj se je v resnici dogajalo, bo poskušala dognati posebna disciplinska komisija MOK-a, ki poudarja, da je izključitev trenerjev zgolj začasna odločitev, s katero želijo preostalim beloruskim tekmovalcem zagotoviti mir. 

O novih kitajskih zakonih, civilnem in za nacionalno varnost v Hongkongu
 / 29. 5. 2020
Združene države Amerike bodo prebivalcem Hongkonga, ki so se zatekli k njim pred ukrepi Kitajske, dovolile ostati 18 mesecev. Po sprejetju kitajskega zakona o nacionalni varnosti, ki kriminalizira dejanja odcepitve, subverzije, tajnega delovanja in terorizma, se je v ZDA po ocenah ameriške vlade leta 2019 zateklo 155.000, lani pa 23.000 prebivalcev Hong Konga. Ker ameriške oblasti ocenjujejo, da jim v domovini Kitajska krši pravice in svoboščine, so hongkonškim obiskovalcem pripravljene ponuditi, kot je ukrep označil ameriški predsednik Joe Biden, leto in pol trajajoče začasno varno zavetje. Pri tem se je skliceval tudi na več kot 100 aktivistov in opozicijskih voditeljev, ki so bili aretirani zaradi kršitev zakona o nacionalni varnosti. 

Kitajska je prek ameriškega veleposlanika napovedani ukrep ZDA označila za vmešavanje v njene notranje zadeve in izkrivljanje dejstev. Na drugi strani pa v Washingtonu locirani hongkonški Svet za demokracijo, ki si je prizadeval za tovrsten azil, odločitev pozdravlja in ocenjuje, da bo pomagala približno 100.000 Hongkonžanom. Za podobno potezo se je že januarja odločila tudi Velika Britanija, ki je prebivalcem svoje nekdanje kolonije ponudila, da lahko na Otoku ostanejo vsaj 5 let in tam zaprosijo za stalno prebivališče. 

Indijska vlada je v parlament, v katerem ima večino BJP  - stranka premierja Narendre Modija -, vložila zakon, ki bo razveljavil pravila o retroaktivnem obdavčenju, ki je že desetletje predmet spora med New Delhijem in nekaj večjimi tujimi korporacijami, ki so vlagale v Indiji. V prvi vrsti gre za Vodafone in britansko naftno družbo Cairn Energy. Spor sega v leto 2012, ko je indijska vlada na domačem sodišču izgubila spor o plačilu davka na dobiček, ki so se mu omenjena podjetja izognila s spremembo organizacije in prenosom med matico in hčerinsko podružnico v Indiji. Indijska vlada je zato takrat sprejela zakon, ki je retroaktivno obdavčil tovrstne transakcije. Tuja podjetja so nato indijsko vlado začela tožiti pred tujimi sodišči v državah, kot sta Francija in Velika Britanija, ki imajo z Indijo podpisane prostotrgovinske sporazume; ta vključujejo tudi pravila o zaščiti tujih investitorjev. Prejšnji mesec je sodišče v Parizu podjetju Cairn omogočilo zamrznitev in prenos 20 nepremičnin v Franciji, ki so v lasti Indije. Cairn prav tako pred ameriškimi sodišči zahteva pravico do zasega letal indijske državne letalske družbe Air India. Spremembe zakona Indiji omogočajo, da ne bo priznala odločitev tujih sodišč, a bo podjetjem, ki jo tožijo, plačala odškodnine, ki jih zahtevajo.

V Afganistanu se nadaljuje ofenziva talibov, ki zasedajo ključna mesta v državi, med zadnjimi vladnimi žrtvami pa se je znašel direktor Afganistanskega informacijskega in medijskega centra Dawa Khan Menapal. Vladni tiskovni predstavnik je padel pod streli na eni od cest v prestolnici Kabul, že v sredo pa so talibi napadli tudi dom afganistanskega obrambnega ministra in napovedali lov na vladne predstavnike. Zaradi dogajanja pod Hindukušem po umiku mednarodnih sil se bo danes sestal Varnostni svet Združenih narodov, pred kaosom v državi pa opozarjajo in k prekinitvi ognja pozivajo tudi voditelji srednjeevropskih držav. 

Pred talibskim nasiljem trepetajo tudi afganistanski sodelavci Slovenske vojske. Po poročanju Dnevnika se je na slovensko obrambno ministrstvo oziroma Slovensko vojsko po pomoč obrnilo več civilistov, kar so na ministrstvu potrdili in dodali, da s pristojnimi resorji in drugimi državami Evropske unije, ki so sodelovale na vojaških misijah v Afganistanu, iščejo rešitev za njihovo mednarodno zaščito. Gre za prevajalce, varnostnike in druge pomožne sodelavce, s katerimi je na misijah sodelovala Slovenska vojska. Njihovega števila in stopnje ogroženosti na ministrstvu za obrambo niso razkrili. Po veljavni zakonodaji lahko tujci za mednarodno zaščito zaprosijo le na ozemlju Slovenije, pred tem pa lahko prejmejo dovoljenje za vstop v državo oziroma za začasno bivanje v njej.

Kratka zgodba Gabriela Teodrosa
 / 7. 2. 2021
Tigrajske uporniške sile so med prodorom z etiopskega severa v sosednji regiji Amhara in Afar zavzele zgodovinsko pomembno mesto Lalibela. To je na seznamu Unescove svetovne dediščine, znano pa je po kamnitih cerkvah iz 13. stoletja in velja za sveti kraj etiopskih pravoslavnih kristjanov. Zavzetje Lalibele je potrdil podžupan mesta Mandefro Tadesse, ki je poudaril, da pri tem ni prišlo do streljanja, kljub temu pa je večina prebivalstva zaradi strahu pred nasiljem zbežala. Podžupan Lalibele je izrazil zaskrbljenost glede ohranitve starih cerkva, pri čemer mu je pritegnilo ameriško zunanje ministrstvo in upornike pozvalo k spoštovanju kulturne dediščine. Uporniška ofenziva in širitev spopadov z etiopskimi varnostnimi silami sta se razmahnili, potem ko je Tigrajska ljudska osvobodilna fronta junija zavzela tigrajsko prestolnico Mekele, etiopska vojska pa se je umaknila in razglasila enostransko premirje. V začetku tedna je general upornikov izrazil pripravljenost za politični dogovor, pred tem pa želijo osrednjo vlado prisiliti k odpravi blokade regije. Etiopske oblasti so blokado zanikale, pogovore z uporniki, ki so jih uradno proglasile za teroriste, pa zavrnile.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.