Poljski minister za kulturo Bartłomiej Sienkiewicz je oznanil likvidacijo treh državnih medijskih družb. To so Poljska tiskovna agencija, Telewizja Polska in Polskie Radio. Kot trdi, se je za to odločil zaradi veta predsednika Andzeja Dude iz stranke Zakon in pravičnost na vladni predlog financiranja medijev. Likvidacija bi po njegovem zagotovila, da bi lahko mediji še naprej delovali, medtem pa bi lahko izvedli prestrukturiranje. Likvidacijo lahko država kot lastnik kadarkoli prekine. Nova poljska vlada Donalda Tuska je ob prevzemu oblasti napovedala reformo javnih medijev in zagotovitev njihove nevtralnosti. Vlada je ta mesec imenovala nove direktorje medijev, vendar je uprava, katere člane je nastavila prejšnja vlada, v torek mimo te odločitve izbrala svojega direktorja. Direktorji, ki jih je imenovala nova vlada, bodo kot likvidacijski upravitelji zamenjali trenutno upravo.

Izraelska vojska je ponoči izvedla racije v desetih mestih na Zahodnem bregu, med drugim v Ramali, kjer ima sedež palestinska samotojna oblast pod vodstvom Fataha. Med napadi je vojska vdrla v menjalnice denarja, iz katerih je po trditvah Al Jazeere vzela več kot dva milijona evrov. Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir trdi, da so menjalnice financirale palestinski Hamas. Medtem se po Gazi nadaljuje pohod izraelske vojske, ki je med drugim bombardirala bolnišnico El Amal v Han Junisu in begunsko taborišče v Nusejratu . Po oceni agencije Združenih narodov za palestinske begunce se s tveganjem lakote sooča 40 odstotkov prebivalstva Gaze, skupno število ubitih Palestincev v Gazi po podatkih tamkajšnega ministrstva za zdravstvo pa je preseglo 21 tisoč, kar je približno en odstotek prebivalstva. 

Več tisoč ljudi je na protestu sindikatov v Buenos Airesu izražalo nasprotovanje deregulacijskim ukrepom novoizvoljenega predsednika Javierja Mileia. Dekret, ki ga je sprejel prejšnji teden, predvidoma stopi v veljavo jutri, razen če ga prej zavrneta tako zgornji kot spodnji dom parlamenta. Protestniki razveljavitev dekreta zahtevajo tudi od ustavnega sodišča. Milei z dekretom ukinja več kot tristo zakonskih in podzakonskih aktov, ki regulirajo gospodarstvo. Med drugim ukinja omejitve višine najemnin, zaščito potrošnikov pred podražitvami, zmanjšuje odpravnine za nekrivdno odpuščanje in ukinja pravila, ki preprečujejo privatizacijo državnih podjetij. Dekret omejuje tudi pravico do stavke. Milei trdi, da visoka inflacija in gospodarska kriza opravičujeta razglasitev kriznega stanja, v katerem lahko omenjene ukrepe uveljavi s predsedniškim dekretom. V primeru, da parlament razveljavi njegov odlok, je Milei napovedal organizacijo posvetovalnega referenduma. Milei je poleg tega v parlament vložil še spremembe več zakonov na področjih, ki jih predsednik ne more urejati z odloki. Predlaga, da bi se del zakonodajne moči za področja davkov, energetike, pokojnin in varnosti za obdobje do leta 2025 prenesel na predsednika. Med drugim bi ukinil proporcionalni volilni sistem na parlamentarnih volitvah, uvedel šolnine, uvedel višje kazni za blokiranje cest in podelil večje pristojnosti notranjemu ministrstvu pri omejevanju protestov. Med zakoni so tudi davčne počitnice za tiste, ki bi nedeklarirano premoženje v tujini prenesli nazaj v Argentino.  

Romunski premier Marcel Ciolacu je sporočil, da sta se Romunija in Bolgarija z Avstrijo dogovorili o delni pridružitvi Schengnu. Od marca prihodnje leto se bo schengensko območje razširilo na prehode meja na letališčih in v pristaniščih v Bolgariji in Romuniji. Mejni prehodi na kopenski meji ostajajo. Vstop Bolgarije in Romunije v Schengen je pred dvema letoma blokirala Avstrija, kar je utemeljila s povečanjem nezakonitih migracij preko teh dveh držav. V začetku meseca je Dunaj predlagal tako imenovani »zračni Schengen«, pod pogojem, da državi uradno ostaneta zunaj schengenskega območja in povečata sredstva za nadzor zunanjih meja območja, čimer se je Evropska komisija strinjala.

Slovenija je prejela izplačilo drugega zahtevka za evropska sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Evropska komisija in odbori Sveta Evropske unije so ocenili, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov. Drugi zahtevek sestavljata dva obroka nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 226 milijonov evrov in 310 milijonov evrov prvega obroka posojila. Skupaj je Slovenija do zdaj prejela 814 milijonov za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega se financirajo na primer vlaganja v železniško infrastrukturo in protipoplavni ukrepi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodilo pritožbi kmeta Rudija Možgana na odvzem 24 glav goveda. Živino je Možganu v bližini Krškega veterinarska inšpekcija zasegla sredi novembra zaradi neprimernih pogojev, v katerih se je pasla. Po mnenju ministrstva je bila odločba o odvzemu živali nezakonita zaradi postopkovnih nepravilnosti. Ugotavljajo, da uradna veterinarka Danuša Štiglic ni zapisala stanja živali v zapisnik in da je kršila zakon o upravnem postopku pri vodenju postopka in odvzemu živali. Veterinarska inšpektorica je to pojasnila s tem, da je bil kmet med odvzemom živali nasilen, zato zapisa ni mogla izvesti na samem kraju. Zadevo je ministrstvo vrnilo v ponovno presojo veterinarski inšpekciji v Novem mestu. Že prej ta mesec je po poročanju Dnevnika uprava za varno hrano zaradi kršenja zakonodaje izločila veterinarsko inšpektorico iz vodenja postopka, upravni inšpektor pa je od uprave proti njej zahteval disciplinski postopek.

Sindikat Tuša je, potem ko z vodstvom podjetja na današnjih pogajanjih niso dosegli dogovora, za soboto napovedal stavko. Stavka bo potekala v vseh poslovalnicah od 6. dopoldne do 21. popoldne. Sindikat je sprva zahteval dvig osnovne plače z malo več kot tisoč evrov na 1450 evrov. Zahtevo so med pogajanji znižali na izenačitev osnovne plače z minimalno, na kar vodstvo Tuša prav tako ni pristalo. Sindikat zahteva tudi zamenjavo poslovodij, ki po njihovem nad zaposlenimi izvajajo mobing.

 

Vir fotografije: Wikimedia Commons, Tomasz Molina, obrezano