Izraelska vojska je ponoči v dveh zračnih napadih na južno predmestje Bejruta Dahija ubila dvanajst ljudi, med drugim več otrok. Napada sledita sobotnemu zračnemu obstreljevanju Bejruta, v katerem je izraelska vojska izvedla okoli 30 bombnih napadov. Izstrelki izraelske vojske v pokrajini Libanonske gore so poškodovali okoli 20 ljudi. Gibanje Hezbolah je napadlo mesto Hajfa na severu Izraela, kjer so rakete, ki jih izraelska zračna obramba ni prestregla, poškodovale okoli deset ljudi.

Izrael eno leto po začetku zadnje vojne nadaljuje tudi z napadi v Gazi, kjer je izraelska vojska napadla Bolnišnico mučenikov Al Aksa. V napadu je poškodovala enajst ljudi. V včerajšnjem napadu na mošejo in šolo v mestu Deir Al Balah je izraelska vojska ubila 26 Palestincev. Genocidna vojska je izdala ukaza za evakuacijo severnega dela Gaze in vzhodnega dela pokrajine Han Junis ter prebivalcem naročila, naj odidejo v humanitarno cono v Al Mavasiju. Na Zahodnem bregu so v zadnjih 24 urah okupatorske sile aretirale 45 Palestincev. Od 7. oktobra lani je izraelska vojska ubila skoraj 42 tisoč Palestincev in jih ranila okoli 97 tisoč, na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu pa so sionistične sile aretirale več kot enajst tisoč Palestincev. 

Stockholmski mednarodni inštitut za raziskovanje miru je po enem letu spopadov objavil analizo, ki ugotavlja, da so največje izvoznice orožja Izraelu Združene države Amerike. Te so med letoma 2019 in 2023 sionistični tvorbi dostavile za okoli 69 odstotkov uvoženega orožja. Na drugem mestu je Nemčija, ki je v tem obdobju Izraelu dostavila skoraj 30 odstotkov uvoženega orožja. Več kot devetdeset odstotkov nemškega uvoza so bile fregate in torpedi. Tretja največja izvoznica orožja Izraelu je Italija. Po podatkih inštituta Združeno kraljestvo ni dostavilo orožja Izraelu, a je dostavilo različne komponente za letala, vključno z deli za letala tipa F-35, radarje in sisteme za ciljanje. 

Sodišče Evropske unije je presodilo, da so bili dogovori o ribarjenju in kmetovanju med Marokom in Evropsko unijo leta 2019 neveljavni zaradi pomanjkanja soglasja prebivalcev Zahodne Sahare. Sporazum je določal, kje lahko evropska plovila s pridobljenimi dovoljenji maroških oblasti lovijo, in je vključeval vode, zahodno od ozemlja Zahodne Sahare. Sporazum je že potekel, a bo odločitev sodišča vplivala na bodoče sporazume. Več v OFFsajdu ob petih.  

Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic Evropske unije, je potrdil dvig carin na do 45 odstotkov za uvoz kitajskih električnih vozil. Carine se sedaj gibljejo med skoraj osmimi in 35 odstotki in so odvisne od podpore, ki naj bi jo posamezni proizvajalci dobivali od kitajske vlade. Carine so tako najnižje na vozila znamke Tesla, najvišje pa za proizvajalca v državni lasti SAIC. Nove carine pa dopolnjujejo že obstoječe carine na uvoz avtomobilov. O tem, ali bodo carine stopile v veljavo naslednji mesec, bo odločala Evropska komisija. Za dvig carin je glasovalo deset držav, glasovanja se jih je vzdržalo dvanajst. Glavna nasprotnica je bila Nemčija, ki so se ji pridružile še štiri države, med njimi tudi Slovenija. 

Romunsko ustavno sodišče je zavrnilo kandidaturo Diane Sosoacăa iz skrajno desne stranke S.O.S. Romunija za predsednico države. Kandidaturo Sosoacăa, poslanke Evropskega parlamenta, so ustavni sodniki zavrnili dvakrat. Centralni volilni urad je njeno kandidaturo sprejel, a so jo ustavni sodniki v soboto zavrnili. Kandidaturo je znova vložila, a so jo naslednji dan ponovno zavrnili; razloga za zavrnitev sodišče ni navedlo. Ustavno sodišče je odločalo o šestih kandidaturah, pet kandidatur je sprejelo, zavrnilo pa kandidaturo Sosoaca, kar je storilo prvič v zgodovini države. Prvi krog predsedniških volitev bo potekal konec novembra, morebitni drugi krog v začetku decembra. 

V Bosni in Hercegovini so na lokalnih volitvah po 92 odstotkih preštetih glasov glavne nacionalne stranke ohranile nadzor nad občinami. Izjema so večja mesta, na primer Banja Luka in Sarajevo. Veliko večino županskih mest v Federaciji BiH je osvojila največja bošnjaška stranka SDA, v entiteti Republiki Srbski pa SNSD Milorada Dodika. Zadovoljni so tudi v največji hrvaški stranki HDZ BiH. V Starem mestu Sarajevo je zmagal Irfan Čengić iz Socialdemokratske stranke. V Sarajevu Center je zmagal Srdžan Mandić iz Naše stranke, v občini Novo mesto Sarajevo pa Benjamina Karić iz koalicije socialdemokratov, Naše stranke ter strank Narod in Resnica. Podobno se je v Republiki Srbski vladajoči SNSD izmaknilo največje mesto Banja Luka, kjer je zmagal trenutni župan Draško Stanivuković iz desničarske Stranke demokratičnega napredka. Razočarani so v največji deklarativno večetnični stranki SDP BiH. Volitve so prvič potekale po spremenjenem volilnem zakonu, ki prepoveduje kandidaturo obsojenim vojnim zločincem ter uvaja videonadzor in elektronsko skeniranje glasovnic.

Tudi v Braziliji so na lokalnih volitvah v več kot 5500 občinah volili župane, podžupane in mestne svetnike. V Sao Paulu, največjem brazilskem mestu, je v prvem krogu volitev slavil trenutni župan Ricardo Nunes iz desničarskega Brazilskega demokratskega gibanja, ki je prejel okoli 30 odstotkov glasov, odstotek manj je prejel Guilherme Boulos iz Stranke socializma in svobode. Kandidata nista prečkala meje 50 odstotkov glasov, zato se bosta pomerila v drugem krogu volitev. Aktualni socialdemokratski župan Eduardo Paes si je v Riu de Janeiru zagotovil četrti mandat, prejel je okoli 60 odstotkov glasov, Alexandre Ramagem iz konservativne Liberalne stranke pa je prejel 31 odstotkov glasov. Slednja je stranka nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, ki je skupno prejela največ glasov. 

Na županskih volitvah v Kočevju je v slavil trenutni podžupan Gregor Košir z liste Moja Kočevska. Košir, ki je po odhodu nekdanjega župana Vladimirja Prebiliča v Evropski parlament, zaradi česar so potekale nadomestne volitve, opravljal funkcijo začasnega župana občine, je prejel okoli 70 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je uvrstil Robert Tomazin, kandidat Slovenske demokratske stranke, tretje mesto je zasedla Alenka Jelenovič iz Slovenske nacionalne stranke, Vesna Lisac iz vrst Socialnih demokratov pa je prejela manj kot pet odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila okoli 35-odstotna.