Maduro OFF
Združene države Amerike so po seriji napadov na venezuelske ladje napadle tudi venezuelsko prestolnico Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napad z več kot 150 vojaškimi letali. V polurnem napadu je umrlo okoli 80 ljudi, med njimi tudi kubanski pripadniki vojske ter obveščevalne službe. V napadu je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores, sicer tudi nekdanjo predsednico venezuelskega parlamenta. Maduro je bil iz Caracasa prepeljan v brooklynski zapor v New Yorku. Tam čaka na sojenje pred sodnikom južnega okrožja New Yorka. Pred sodnika bo predvidoma stopil že danes, kjer mu bo prebrana obtožnica za preprodajo drog in orožja. Trump je napad odredil brez obvestitve ali soglasja ameriškega kongresa. Ugrabitev in napad so post festum pretežno pozdravili tudi drugi zahodni zavezniki, med drugim italijanska premierka Giorgia Meloni in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Madura je na predsedniškem mestu že nadomestila Delcy Rodríguez, sicer podpredsednica ter ministrica za finance in nafto. Venezuelska ustava namreč določa, da v odsotnosti predsednika funkcijo opravlja podpredsednica. To je potrdilo tudi ustavno sodišče. Rodríguez sicer velja za tesno sodelavko Madura in pripadnico chavistične revolucionarne struje. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer napovedal, da bo državo v prihodnje vodila kar ameriška oblast. Več o ameriškem napadu na Venezuelo v OFFsajdu ob petih.
Z raketiranjem tujih ozemelj sta bili zaposleni tudi dve drugi članici zavezništva Nato. Združeno kraljestvo in Francija sta v skupni letalski vojaški operaciji uničili podzemni objekt v Siriji, ki se je nahajal v gorskem predelu severno od Tadmorja. Britansko obrambno ministrstvo trdi, da je Islamska država objekt uporabljala za shranjevanje orožja in eksploziva, informacije o namembnosti in lokaciji slednjega pa naj bi pridobili z obveščevalno dejavnostjo. Trdijo tudi, da na območju ni bilo civilistov.
V prvi fazi mjanmarskih splošnih volitev je slavila Stranka za razvoj in solidarnost Unije, ki ima močno podporo v mjanmarski vojaški hunti. Stranka temelji na nacionalističnih desničarskih prepričanjih, osvojili pa so okoli 90 odstotkov vseh mest v parlamentu. Volitev se je udeležilo 52 odstotkov volilnih upravičencev. Gre sicer za prve volitve po vojaškem udaru po letu 2021. Preostala mesta bodo razdeljena v drugi in tretji fazi volitev, ki bosta potekali ta mesec.
Mjanmarska oblast je na dan neodvisnosti amnestirala 6186 zapornikov, med njimi 52 tujih državljanov, ki bodo po izpustitvi deportirani iz države. S tem je obeležila 78. obletnico osvoboditve od britanske nadoblasti. Med izpuščenimi zaporniki je tudi nekdanji minister, ki je zaporno kazen prestajal zaradi kritike aktualne vojaške oblasti. Hkrati z amnestijo so preostalim zapornikom skrajšali zaporne kazni za eno šestino, izjema so tisti, ki prestajajo kazni za umore, posilstva, terorizem, korupcijo in kriminalna dejanja, povezana z orožjem in drogami.
Več prebivalcev Burkina Fasa se je zbralo na ulicah prestolnice Ouagadougou. Pred predsedniško palačo so na protestnem shodu podprli burkinafaškega predsednika Ibrahima Traoréja. Povod shoda je bil neuspešen poskus državnega udara, ki naj bi bil koordiniran iz sosednjega Toga, za njim pa naj bi stal nekdanji prehodni predsednik Burkina Fasa Paul-Henri Damiba. Vojska je udar sicer zatrla.
Separatistična skupina Južni prehodni svet je v južnem Jemnu razglasila neodvisnost lastne države, tako imenovane Južne arabske države. Južni prehodni svet, ki ima podporo Združenih arabskih emiratov, je sprejel 30-člensko ustavo. Razglasitev sledi zavzetju dveh južnih jemenskih provinc in največjega južnega mesta Aden. Člani jemenske vlade Rašada Al Alimija so iz Adena prebegnili v Riad, prestolnico njihove zaveznice Savdske Arabije. Po razglasitvi tako imenovane neodvisnosti so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih vojaških sil iz Jemna. Vodja Južnega prehodnega sveta Aidarus al-Zoubaidi je v video nagovoru sporočil, da bo ustava v veljavi dve leti, čemur bo sledil referendum, ki bo prebivalcem omogočil izvrševanje pravice o samoodločbi.
Mercator je zaključil prodajo hčerinske družbe M Energija, ki upravlja 21 samopostrežnih bencinskih servisov Maxen. Te sedaj prevzema družba Sunqar Resources s sedežem v Združenih arabskih emiratih. M Energija je nastala leta 2011, ko je Mercator prevzel družbo En Plus. Novi lastnik se sicer ukvarja s prodajo naftnih proizvodov in premoga, deluje pa predvsem na območju vzhodne Evrope in srednje Azije. Višine kupnine niso razkrili.
Dodaj komentar
Komentiraj