Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko sta sporočila, da Rusija namešča taktično jedrsko orožje na ozemlju Belorusije. Beloruski obrambni minister Viktor Hrenin in njegov ruski kolega Sergej Šojgu sta včeraj v Minsku podpisala sporazum o skladiščenju jedrskega orožja na beloruskem ozemlju. Putin predvideva izgradnjo posebnega skladišča za jedrsko orožje do prvega julija, Lukašenko pa trdi, da je orožje že na poti oziroma da je morda že prispelo. Tako Rusija kot Belorusija sta sicer podpisnici Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, po kateri Rusija Belorusiji kot nejedrski državi ne sme posredovati jedrskega orožja ali tehnologije, lahko pa hrani orožje na njenem ozemlju, če ostane pod ruskim nadzorom. 

Nevladne organizacije so v Parizu vložile pritožbo proti japonskemu tekstilnemu podjetju Uniqlo, španskemu Inditexu, ki ima v lasti znamko Zara, francoski modni hiši SMCP in ameriškemu proizvajalcu čevljev Skechers. Organizacije Etika na etiketah, antikorupcijska organizacija Sherpa, Evropski ujgurski inštitut in ujgurska ženska, ki trdi, da je bila zaprta v taborišču, podjetja obtožujejo sokrivde pri zločinih nad Ujguri v kitajski avtonomni regiji Šindžjang, in da imajo od prisilnega dela dobiček. Nevladne organizacije trdijo, da podjetja nimajo nadzora nad svojimi podizvajalci na Kitajskem, tako da njihovi izdelki vsebujejo komponente, ki so rezultat prisilnega dela. Petina svetovne in štiri petine kitajske proizvodnje bombaža je v Šindžjangu. Kitajske oblasti od leta 2014 zapirajo pripadnike Ujgurske manjšine v prevzgojna taborišča, uradno zaradi boja proti islamističnemu terorizmu. Kitajska trdi, da gre za izobraževalne centre, kjer se ljudje izučijo za poklic in deradikalizirajo. Oblasti ljudi v tako imenovane izobraževalne centre po lastnih besedah zapirajo preventivno.

Kitajsko podjetje PetrolChina International je zmagalo na razpisu za upravljanje plinskega terminala Gate v nizozemskem Rotterdamu. Od leta 2026 bo za 20 let podjetje upravljalo dve milijardi kubičnih metrov plina letno. Gre za prvo dolgoročno pogodbo o upravljanju plinskega terminala kitajskega državnega podjetja na evropskih tleh.

Francoska policija je uporabila solzivec proti podnebnim protestnikom v Parizu, ki so poskušali blokirati letno srečanje delničarjev francoskega naftnega giganta TotalEnergies. Protestniki so najprej poskusili prebiti policijsko blokado ceste proti koncertni dvorani, v kateri je potekalo srečanje, potem so se posedli pred policijsko zaporo, da bi delničarjem zaprli prehod. Včeraj se je okrog 40 aktivistov priklenilo na most čez reko Seno in s tem protestiralo proti izgradnji naftovoda Totala v Ugandi in Tanzaniji. Most so blokirali 25 minut oziroma nekaj več kot 1400 sekund, kar simbolizira približno 1400 kilometrov dolžine naftovoda. Total svoje dobičke zadnja leta povečuje. Leta 2022 je imel skoraj 30 odstotkov več dobička kot prejšnje leto, letos pa je zabeležil dobrih deset odstotkov več dobička kot v enakem obdobju lani. Maja je Total tožil organizacijo Greenpeace, ker ga je ta obtožila, da v resnici povzroča štirikrat več izpustov ogljikovega dioksida kot uradno navaja. 

Konservativna večina ameriškega vrhovnega sodišča je s petimi glasovi proti štirim omejila pooblastila zvezne vlade za nadzor nad onesnaževanjem voda na območjih v zasebni lasti. Do vrhovnega sodišča je prišel postopek med lastniki zemljišč v zvezni državi Idaho in Agencijo za varstvo okolja, poznano kot Epa. Agencija je leta 2007 zaustavila gradnjo nepremičnine zakoncev Sackett na območju mokrišča, zato je par sprožil sodni proces. Sodišče je ugotovilo, da je razlaga Epe o mokriščih, ki jih zajema zakon o čisti vodi, neskladna z besedilom in strukturo zakona, saj se zakon nanaša samo na mokrišča z neprekinjeno povezavo v vodna telesa, ki so sama po sebi »vode Združenih držav«. Za mokrišča vzdolž reke Misisipi zakonodajne varovalke čiste vode tako ne bodo veljale, kar bo omogočilo gradnjo tako zasebnikom kot večjim korporacijam. Ker gre za sodbo vrhovnega sodišča, bi lahko imela podobne posledice po celotnih Združenih državah. 

Občinsko sodišče v Sarajevu je nekdanjemu sarajevskemu županu Abdulahu Skaki odredilo enomesečni pripor. V torek ga je policija aretirala zaradi suma zlorabe položaja in pooblastil, nevestnega dela v službi in sprejemanja daril. Gre za tretjega člana Stranke demokratske akcije, ki je bil ta mesec aretiran zaradi suma korupcije. Pred njim sta bila aretirana že nekdanji župan občine Ilidža Ibrahim Hadžibrajić in veleposlanik v Maleziji Senaid Memić. Stranka demokratske akcije je v Federaciji Bosne in Hercegovine pred mesecem dni ostala izven vladne koalicije. S tem je izgubila tudi dolgoletni nadzor nad varnostno-obveščevalnim aparatom bošnjaško-hrvaške entitete. 

Izvršilni odbor Mednarodnega denarnega sklada je odobril dva dogovora za podporo gospodarski politiki Kosova v skupni vrednosti 178 milijonov evrov. Gre za stomilijonski arnamža, ki blaži ukrepe podnebnih sprememb, in 78-milijonsko podporo stabilnosti države. Gre za prva razvojna sredstva sklada, namenjenega evropski državi. 

Novoizvoljeni župani večinsko srbskih občin na severu Kosova so uradno prevzeli lokalno oblast. Novi predsednik občine Zvečan je Ilir Peci iz vrst Demokratske stranke Kosova, v Leposaviću je župan Lulzim Hetemi iz Samoopredelitve, na čelu občine Zubin Potok pa Izmir Zeqiri. Lokalnih volitev so se udeležili trije odstotki volilnih upravičencev na severu Kosova, saj so kosovski Srbi volitve bojkotirali. Volitve so organizirali zaradi izstopa srbskih predstavnikov iz državnih institucij v nasprotovanju preregistraciji avtomobilskih tablic, ki jo je želela izvesti kosovska vlada. Prvi delovni dan župana v Zvečanu so pospremili protesti pred občinsko stavbo, s katerimi so srbski protestniki novemu županu želeli preprečiti vstop v stavbo. 

Kosovski Srbi so z avtobusi prišli tudi v Beograd. Srbska napredna stranka, ki jo vodi predsednik Aleksandar Vučić, danes organizira miting resnice z nazivom »Srbija upanja« na Trgu Nikole Pašića v odgovor na nedavne opozicijske shode proti nasilju. S tem želi Vučić pokazati, da so tudi v njegovi stranki proti nasilju. Obljublja najbolj množičen shod v zgodovini Srbije. Za jutri še en protest proti nasilju in vladi, četrtega po vrsti, napoveduje tudi opozicija. 

Po neuradnih informacijah portala N1 je ustavno sodišče s štirimi glasovi proti trem odpravilo zadržanje izvajanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, kar pomeni, da se bo svet RTVS dokončno konstituiral. Ustavno sodišče je izvajanje dela novele zakona zadržalo februarja, zato sta programski in nadzorni svet nadaljevala delo v skladu z Grimsovim zakonom o Radioteleviziji Slovenija. Generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa so lahko opravljali svoje naloge kot vršilci dolžnosti. 

V Participativni ljubljanski avtonomni coni, znani kot Plac, so na ministra za delo Luko Mesca naslovili javno pismo, v katerem mu očitajo nedržanja obljub glede varovanja avtonomnih prostorov. Na sestanku v Placu marca letos je Mesec obljubil, da bo omogočil prenos zemljišča, na katerem stoji tudi Plac, na republiški stanovanjski sklad. S tem bi se umaknile tudi tožbe proti 46 osebam, med katerimi so mladoletni in novinarji, ki jih toži slaba banka oziroma Slovenski državni holding, pod katerega je vlada prenesla premoženje in obveznosti slabe banke. Obljube naj bi minister izpolnil na seji vlade 16. marca, vendar na seji obljuba sploh ni bila omenjena. Zato so v Placu večkrat neuspešno poskušali kontaktirati Mesca, ki jim je 15. maja odgovoril, da bo »stvar hitro rešena«. V Placu so ministra zaprosili za predvideno časovnico, a na poziv minister ni odgovoril. 

Državni zbor je sprejel rebalans proračuna za letošnje leto. Predvidena proračunska poraba bo prek 16 milijard evrov, manjša za dobrih 600 milijonov, proračunskih prihodkov pa bo za dobrih 13 milijard evrov, kar je prek 200 milijonov manj od prejšnje verzije proračuna. Medtem ko je staro ministrstvo za okolje imelo 580 milijonov proračunskih sredstev, bosta novi ministrstvi, nastali iz ministrstva, skupaj imeli prek 900 milijonov proračunskih sredstev. Novonastalo ministrstvo za solidarno prihodnost bo razpolagalo s 190 milijoni evrov. Največji delež tega bo porabilo za programe socialne varnosti, ki jih je večinoma prevzelo od ministrstva za delo. Za prostorsko planiranje in stanovanjsko dejavnost je ministrstvo Simona Maljevca dobilo 15 milijonov evrov. V obrazložitvi proračuna je sicer predvideno, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost republiški stanovanjski sklad dokapitaliziralo s 25 milijonov in pol evrov. 

Upravno sodišče je zavrglo tožbo zavarovalnice Generali proti vladni uredbi za zamrznitev zavarovalniških premij. Zavarovalnica Generali je vložila tožbo na upravnem sodišču zaradi vladne uredbe zamrznitve mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na približno 35 evrov, potem ko so pri Generaliju napovedali dvig premije za več kot 30 odstotkov. Upravno sodišče je zdaj odločilo, da se uredba ne more izpodbijati v upravnem sporu, ker uredba ne opredeljuje pravic ali obveznosti zaključenega kroga oseb ob konkretnem življenjskem dogodku in se zato ne more smatrati za posamični upravni akt. Generali se lahko na odločitev upravnega sodišča še pritoži. V zavarovalnici stališče, da gre za posamični akt, zagovarjajo s tem, da uredba zadeva le tri zavarovalnice, torej po njihovem gre za določljiv, zaključen krog oseb. Upravno sodišče je hkrati s tožbo zavrnilo tudi predlog zavarovalnice za začasno zadržanje uredbe.

Po napovedanih deportacijah prosilcev za azil je Goran Lukić iz Delavske svetovalnice pozval ministrstvo za notranje zadeve k urgentnemu sestanku z nevladnimi organizacijami. Sestanek je potekal danes dopoldne, potem ko so prejšnji petek aktivisti civilnodružbenih organizacij preprečili deportaciji dveh prosilcev za azil. Pogovarjali so se o problemu deportacij prosilcev za azil na Hrvaško, kjer so deležni zlorab in nasilja policije. Ministrstvo je ustavitev deportacij na sestanku zavrnilo. Nasprotna stališča nevladnih organizacij in ministrstva opiše Miha Blažič iz Ambasade Rog.

Izjava

Med enajsto in štirinajsto uro je potekala druga opozorilna stavka platformnih dostavljalcev. Dostavljalci podjetij Wolt in Glovo so ponovno stavkali, ker podjetji vztrajata, da ni pravne podlage za sklenitev kolektivne pogodbe. Kot so v sindikatu Mladi plus povedali v izjavi za javnost, ministrstvo za delo pritrjuje sindikatu, da ni zakonskih zadržkov za sklenitev kolektivne pogodbe s platformnimi dostavljalci. Tudi zakonodaja Evropske unije omogoča sklepanje kolektivnih pogodb s samozaposlenimi, pravijo v sindikatu. K pristopu h kolektivnim pogajanjem je podjetji Wolt in Glovo pozvala tudi Evropska konfederacija sindikatov. Podjetji sta z dostavljalci sicer imeli več manjših sestankov, vendar se na njih niso ničesar dogovorili. Čeprav sta podjetji tudi med to stavko povišali plačila za dostave, Janez Peterlin iz sindikata dostavljalcev ocenjuje, da je bila udeležba celo boljša kot na prvi opozorilni stavki.

Izjava

Sindikat se je med stavkama sestal tudi z ministrstvom, a kot pojasnjuje predstavnik sindikata, ministrstvo po njegovem mnenju do zdaj še ni zadostno podprlo dostavljalcev.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Matej in Neva. 

Vir fotografije: Vladimir Budinski, Wikimedia Commons