Francoska policija je v raciji treh kitajskih trgovcev na debelo zasegla 20 ton miniaturnih Eifflovih stolpov, njihovo vrednost ocenjuje med 500 in 800 tisoč evrov. Obenem je izprašala devet ljudi, prodajalcev in posrednikov, ki jim grozi proces zaradi ilegalnega uvažanja spominkov na črnem trgu. Spominke turistom na ulicah sicer pogosto prodajajo nelegalni priseljenci, ki jim spominki predstavljajo eno redkih možnosti zaslužka.

Nemški minister za gospodarstvo Peter Altmaier je potrdil odpošiljko štirih sistemov za namestitev artilerije na vojaška vozila v Saudovo Arabijo. Poleg tega je Zvezni varnostni svet, ki ga sestavlja več ministrov, vključno s kanclerko Angelo Merkel, odobril pošiljko 48 bojnih konic in  91 lasersko vodenih konic v Združene arabske emirate. Obe odločitvi kršita koalicijski dogovor, s katerim se je vlada zavezala, da ne bo potrjevala novih pošiljk orožja nobeni državi, vpleteni v vojno v Jemnu. Tako Saudova Arabija kot Združeni arabski emirati od leta 2015 izvajata neselektivne zračne napade na Jemen.

 Vojne zločine pa po mnenju organizacije Amnesty International izvaja južnosudanska vlada. Objavila je namreč poročilo, ki temelji na pogovorih s približno 100 razseljenimi prebivalci okrožij Leer in Mayendit, ki ju je državljanska vojna najbolj prizadela. Zločini, kot so posilstvo, zažiganje živih ljudi in namerno pobijanje mladoletnikov ter ugrabljanje deklet, vojska nadaljuje tudi po tem, ko je bil mirovni sporazum že podpisan. Južnosudanski predsednik Salva Kiir in vodja upornikov Riek Machar sta pred tednom dni podpisala mirovni sporazum, s katerim sta uradno končala petletno državljansko vojno. Sporazum predvideva ponovno zpostavitev prehodne vlade in namestitev Macharja za podpredsednika. Dosedanjih mirovnih sporazumov sicer bojujoči se strani nista dolgo spoštovali. Konec avgusta se je kljub temu ponovno začelo črpanje dvajset tisoč sodčkov nafte dnevno na južnem naftnem polju, kjer je proizvodnja stala od izbruha vojne leta 2013. Prihodki od nafte sicer prispevajo 98 odstotkov državnega BDP-ja.

Kršenje človekovih pravic se dogaja tudi na Vzhodu. Mednarodno kazensko sodišče je začelo preliminarno raziskavo v morebitne vojne zločine mjanmarške vojske nad etnično manjšino Rohing. Glavna tožilka sodišča Fatou Bensouda je že aprila vložila zahtevo po presoji, ali sodišče lahko preiskuje situacijo z Rohingami v Mjanmaru kot zločin proti človečnosti glede na to, da slednji ni podpisnik Rimskega statuta, s katerim je bilo mednarodno sodišče ustanovljeno. Podpisnik pa je sosednji Bangladeš, ki sprejme večino rohinških beguncev, kar bi lahko predstavljalo podlago za preiskavo. S preliminarno preiskavo bo sodišče ugotavljalo, ali obstaja dovolj dokazov za sprožitev celovite raziskave.

Na Balkan. Državni kosovski center za varnostne študije je objavil poročilo, v katerem trdi, da je srbska oblast prek vojaške obveščevalne službe izvajala pritisk na kosovske Srbe, naj izstopijo iz Kosovske varnostne sile. Načrtovani izstop 60 kosovskih Srbov naj bi dosegla z grožnjami, da bodo v nasprotnem primeru njihovi družinski člani, živeči v Srbiji, umaknjeni iz plačne in pokojninske sheme, njim pa bo prepovedan vstop v Srbijo. Prav tako naj bi jim bilo rečeno, da bi se v morebitni vojni med Kosovom in Srbijo morali “boriti proti lastnim bratom”. Center je kosovski oblasti priporočil, naj pripravi shemo za integracijo novih kosovskih Srbov v kvazi vojaško telo, da nadomesti odstope. Kosovska varnostna sila ustavno nima statusa regularne vojske, saj bi za nekaj takega potrebovala tričetrinsko parlamentarno večino ter tričetrtinsko podporo med 20 poslanskimi mesti, rezerviranimi za manjšine. Srbski poslanci, ki zasedajo polovico teh mest, so takšne pobude v preteklosti blokirali. Je pa pred tednom dni vlada sprejela zakon, ki širi kompetence varnostne sile, jasneje določa njeno organizacijo in delovanje kot multietnično profesionalno silo, ki naj brani teritorialno integriteto Kosova.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je objavilo izjavo, v kateri oblasti poziva, naj pripravijo novo zakonodajo o medijskem pokrivanju sodnih postopkov obtožencev vojnih zločinov. Pogosto neprofesionalno, tendenciozno in ponižujoče poročanje naj bi namreč po mnenju sodišča večalo etnične napetosti in žalilo žrtve vojnih zločinov. Prav tako so pozvali Agencijo za komunikacijsko regulacijo, naj priredi svoja pravila o tovrstnem medijskem poročanju.

Novice iz Slovenije

Ustavno sodišče Republike Slovenije ni ugodilo pritožbi podjetja United group, enega izmed vodilnih ponudnikov telekomunikacijskih in multimedijskih storitev v jugovzhodni Evropi, na odločbo Agencije za varstvo konkurence. Ta zaradi nekonkurenčne koncentracije športnih vsebin v kolekciji programov Šport klub, katere lastnik je United group, zahteva v 90-ih dneh prenehanje izvajanja programov  in prodajo le-teh neodvisnemu kupcu v roku pol leta. Poleg tega tri leta po prodaji ponudnik ne sme oddajati nikakršnih športnih TV-programov. Podjetje United group se je na to odločbo pritožil, hkrati pa podalo zahtevek o zadržanju izvajanja ukrepov do pravnomočne odločitve. O tožbi sodišče še ni odločilo, zahtevo po zadržanju pa je zavrnilo zaradi neutemeljenosti. Agencija se je na podjetje osredotočila leta 2013, ko je konkurenčnemu Siol TV-ju preprečilo oddajanje programov Šport klub, medtem ko uporabniki Telemacha v lasti dotičnega podjetja in ostali s spremljanjem teh trinajstih športnih kanalov niso imeli težav.

OFF sta pripravila vajenec Jaka in Zala