Diplomatski molk med Kolumbijo in Venezuelo se po treh letih zaključuje. Danes je v venezuelsko prestolnico Caracas pripotoval novi kolumbijski veleposlanik Armando Benedetti, v kolumbijsko prestolnico Bogota pa novi venezuelski veleposlanik Felix Plasencia, nekdanji zunanji minister. Otoplitev odnosov sledi junijski izvolitvi prvega kolumbijskega levičarskega predsednika Gustava Petra. Diplomatske stike z Venezuelo je Kolumbija prekinila februarja 2019 po večletnih napetostih zaradi milijonov venezuelskih migrantov, ki so zatočišče poiskali v Kolumbiji. V teh letih so bili prekinjeni leti med državama, med oktobrom 2019 in 2021 pa so dva-tisoč-kilometrsko mejo med državama prestopali le pešci. 

Vplivni iraški šiitski klerik in poslanec iraškega parlamenta Moktada Al Sadr je danes na Twitterju napovedal umik iz politike in zaprtje vseh sadrističnih institucij. Odločitev sledi več kot desetim mesecem neuspešnih poskusov oblikovanja vlade. Zadnjič se je zapletlo pred dvema tednoma, ko je vrhovni sodni svet, najvišji iraški pravosodni organ, sporočil, da nima pooblastil za razpustitev parlamenta. Al Sadrova politična stranka je na oktobrskih volitvah sicer osvojila največ sedežev v parlamentu, a ji ni uspelo sestaviti večinske vlade brez njegovih nasprotnikov, ki naj bi jih podpiral Iran. Njegova politična opcija sicer pod isto streho združuje stotisoče šiitskih sledilcev Sadrovega kulta, nekdanje gverilce, sunitske poslovneže, urbano sekularno mladino in iraško komunistično stranko, ki je bila nazadnje dejavna v času hladne vojne. Al Sadr je junija letos z odstopom svojih poslancev poskusil sprožiti predčasne volitve, a žal neuspešno. Nato so Al Sadrovi poslanci večkrat blokirali delovanje parlamenta, a tudi to ni privedlo do njegove razpustitve. 

Po skoraj dveh mesecih moledovanj Rafaela Grossija, predsednika Mednarodne agencije za jedrsko energijo, krajše IAEA, in vztrajnem prigovarjanju generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa je Rusija le popustila. Na pot proti ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, kjer se za nadzor borita tako Rusija kot Ukrajina, je danes krenila prva ekipa trinajstih strokovnjakov IAEA. Po napovedih Grossija bodo ocenili fizično škodo v elektrarni, ki naj bi nastala zaradi bombardiranja, in stanje osebja, izvedli pa bodo tudi nujne nadzorne dejavnosti. Ruske sile so jedrsko elektrarno, ki ima šest delujočih reaktorjev, zasedle po začetku invazije februarja letos. Prejšnji teden med četrtkom in petkom je bila elektrarna po trditvah ukrajinske jedrske agencije Energoatom zaradi spopadov prvič v svoji štiridesetletni zgodovini odrezana od ukrajinskega električnega omrežja.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sporočil, da sta Kosovo in Srbija tik pred zdajci dosegla dogovor, ki državljanom obeh držav odslej dovoljuje prehajanje meje zgolj z osebnimi izkaznicami. Srbija je pristala na odpravo posebnih vstopno-izstopnih dokumentov za imetnike kosovskih osebnih izkaznic, Kosovo pa je pristalo na to, da teh dokumentov ne bo uvedlo za imetnike srbskih osebnih dokumentov. Po dogovoru torej Kosovo ne bo uvedlo ukrepov, ki jih je premier Albin Kurti razumel kot recipročne glede na dosedanja srbska pravila. Ob Kurtijevi napovedi uveljavitve ukrepov na začetku meseca so kosovski Srbi na cestah postavili barikade, Priština pa se je nato z mednarodnimi partnerji dogovorila za začasen odlog uveljavitve pravil do 1. septembra. Dogovor je potrdil tudi Kurti, ki je zapisal, da bodo lahko državljani Kosova odslej v Srbijo potovali svobodno in enakopravno. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić dogovora uradno še ni komentiral, je pa napovedal, da bo zaradi trenutnih negotovih odnosov med državama odpovedan Europride, ki bi moral v tednu med 12. in 19. septembrom potekati v Beogradu.

Aleksander Vućić

Europride je vseevropski paradni dogodek, namenjen predstavitvi dejavnosti LGBT+ posameznikov_ic, ki od leta 1992 poteka po evropskih mestih. Lani je bil gostitelj Kopenhagen, leto prej je parada odpadla. Goran Miletić, srbski odvetnik in koordinator dogodka, je prepoved označil za neustavno in napovedal, da se bo dogodek kljub prepovedi predsednika odvil po planu. 

Goran Miletić

Ostajamo na Balkanu. Sodišče v Zagrebu je odredilo enomesečno pridržanje petih osumljencev, ki jih je policija aretirala zaradi suma oškodovanja plinsko-naftne družbe INA. Osumljenci naj bi podjetje, v katerem ima hrvaška država 40-odstotni lastniški delež, oškodovali za milijardo kun ali okrog 132 milijonov evrov. Policija je aretirala direktorja za področje zemeljskega plina v INI Damirja Škugorja, njegovega očeta Daneta Škugorja, predsednika hrvaške odvetniške zbornice Josipa Šurjaka, njegovega poslovnega partnerja Gorana Huskića in predsednico uprave podjetja Plinarna vzhodne Slavonije Marijo Ratkić. INO naj bi oškodovali po taki poti: Damir Šurjak in Škugor sta sklenila dogovor, po katerem je INA prek Plinarne vzhodne Slavonije podjetju OMS, ki je v lasti Šurjaka in Huskića, plin prodajala pod tržnimi cenami. Podjetje OMS pa je nato plin v tujino prodajalo po tržnih cenah, ki so v zadnjem letu skočile v nebo.

Na Bledu se danes pričenja 17. blejski strateški forum z naslovom Vladavina moči ali moč pravil, na katerem bo več kot 400 udeležencev iskalo odgovore na vprašanja o prihodnosti multilateralnega reda in njegovi vlogi v EU. Letos bo forum prvič obiskala in nagovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se bo sestala s predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierjem Robertom Golobom. Med 160 panelisti bodo ob slovenskem političnem vrhu – virtualno ali v živo – prisotni še premierja Albanije in Hrvaške, ukrajinski in islandski predsednik Volódimir Zelenski in Gudni Johannesson ter moldavska predsednica Maia Sandu ter 15 zunanjih ministrov. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravni nagovor začela z naslednjimi besedami. 

Tanja Fajon

Medtem sta se na mejnem prehodu Obrežje danes sestala notranja ministra Slovenije in Hrvaške Tatjana Bobnar in Davor Božinović. Prvo srečanje notranje ministrice s hrvaškim kolegom, odkar je junija prevzela ministrstvo, je bilo namenjeno pogovorom o upravljanju migracij in izzivih, s katerimi se državi soočata pri preprečevanju tako imenovanih nezakonitih prehodov meje. Hrvaška po prevzemu evra januarja prihodnje leto računa tudi na čimprejšnji vstop v šengensko območje, s čimer se bo zunanja meja Evrope s slovensko-hrvaške dokončno premaknila na mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je pogojem za vstop v šengensko območje že zadostila, pridobiti pa mora še pozitivno mnenje vseh članic in izpolniti še 148 priporočil glede izboljšanja nadzora na zunanji šengenski meji. To bi se po napovedih hrvaške vlade lahko zgodilo že do poletja leta 2024. 

V krogu svojih bližnjih je v Solkanu ponoči po kratkotrajni bolezni umrl gradbenik, politik in dolgoletni poslanec Socialdemokratske zveze Slovenije, sicer prednice SDS, Ivo Hvalica. Leta 1992 je postal poslanec v prvem sklicu državnega zbora, v katerem je nadomestil predsednika stranke Janeza Janšo, ki je postal minister za obrambo. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu, med letoma 1996 in 2000. Kot poslanec je bil znan kot kritičen in neumoren govornik. Ob obstrukciji zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure, kar je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Zaradi nesoglasij z Janezom Janšo je leta 2001 izstopil iz stranke in se umaknil iz politike. Njegovo delovanje v parlamentu je zaznamoval tudi incident leta 1998, ko ga je takratni poslanec LDS Jelko Kacin udaril s časopisom, potem ko je Hvalica Kacina označil za ograjevarstvenika, ker naj bi si ograjo, ki je nekoč stala okoli bežigrajske vojašnice, postavil okoli svoje hiše.