Iz libanonskega antisionističnega gibanja Hezbolah so v soboto potrdili smrt svojega voditelja Hasana Nasralaha. Z Nasralahovim umorom se je izraelska genocidna vojska pohvalila v petek zvečer, potem ko so bombardirali sedež organizacije v libanonski prestolnici Bejrut, pri čemer so poleg Nasralaha ubili še vsaj 11 oseb, ranili pa okoli sto. Danes so iz palestinskega Hamasa sporočili, da je v izraelskem vojska v bombardiranju begunskega taborišča v mestu Tir v Libanonu ubila enega od njihovih poveljnikov. Iz palestinske socialistične odporniške skupine Ljudska fronta za osvoboditev Palestine so sporočili, da je v bombardiranju Bejruta izraelska vojska ubila tri njihove poveljnike, ki so se nahajali v okrožju Kola. To je bilo prvo izraelsko bombardiranje središča Bejruta od začetka genocidnega pohoda v Gazi, ki ga od samega začetka spremlja obstreljevanje Hezbolaha in izraelske vojske. Slednja je do zdaj bombardirala zgolj južna predmestja. Bejrut je glavno pribežališče beguncev iz južnega Libanona, skupno pa je po trditvah libanonskega premierja Nadžiba Mikatija zaradi izraelskega bombardiranja v zadnjih tednih razseljenih okrog milijon ljudi. Okrog 100 tisoč ljudi je pobegnilo v Sirijo. Evropska komisija je medtem napovedala dodatnih 10 milijonov evrov humanitarne pomoči Libanonu, kar zvišuje skupni znesek za letošnje leto na 74 milijonov evrov. Izraelska vojska je včeraj sporočila, da so njihova letala bombardirala jemenski pristanišči Ras Isa in Hudajda. Tarče napadov so bile elektrarne in pristaniške zgradbe. Pri tem so po poročanju jemenskih medijev ubili štiri ljudi. Bombardiranje je vojska izvedla dan po raketnem napadu gibanja Ansar Alah, poznanega kot Hutiji, na letališče Ben Gurion pri Tel Avivu.

Na parlamentarnih volitvah v Avstriji je relativno večino osvojila nacionalistična Avstrijska svobodnjaška stranka, ki si je z 29 odstotki glasov zagotovila 58 sedežev v 183-članskem parlamentu. Sledi ji Ljudska stranka dosedanjega kanclerja Karla Nehammerja s 26 odstotki glasov in 52 sedeži. Tretjeuvrščeni so socialdemokrati z 21 odstotki glasov in 41 poslanskimi mesti. To je prvič, da so svobodnjaki na volitvah porazili Ljudsko stranko, ki je glede na prejšnje parlamentarne volitve izgubila 11 odstotkov podpore. V Ljudski stranki ne izključujejo možnosti koalicijskega sodelovanja s svobodnjaki, vendar po Nehammerjevih besedah za premierja ne bodo podprli voditelja svobodnjakov Herberta Kickla, ki napoveduje remigracijo, boj proti podnebnim aktivistom in sankcijam proti Rusiji ter ustavno zapoved, da obstajata le dva spola. Kickl je bil v prvih letih dvatisočih vodja kampanje in pisec govorov za takratnega voditelja stranke Jörga Haiderja, med letoma 2017 in 2019 pa je opravljal funkcijo notranjega ministra pod kanclerjem Sebastianom Kurzem.

Na lokalnih volitvah v črnogorski prestolnici Podgorica je večino osvojila opozicijska Demokratična stranka socialistov, ki ji je z okrog 30 odstotki glasov pripadlo 19 sedežev v 59-članskem mestnem svetu. Vladna stranka Gibanje Evropa zdaj predsednika Jakova Milatovića je osvojilo 21 odstotkov glasov in 14 svetniških sedežev, koalicija strank nekdanje Demokratske fronte za prihodnost Podgorice pa je dobila 13 sedežev. Ti dve stranki sta do sedaj tvorili vladajočo koalicijo v prestolnici, tokrat pa skupaj nista osvojili potrebnih 30 sedežev v mestnem svetu. Vodja Demokratične stranke socialistov Danijel Živković je ob razglasitvi rezultatov dejal, da je s tem padla vlada in pozval premierja Milojka Spajića k odstopu, vendar pa tudi Demokratična stranka socialistov ne more vladati Podgorici brez podpore vsaj dveh manjših strank.  

Na pariškem kazenskem sodišču se je začelo sojenje proti neformalni voditeljici stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen zaradi poneverbe evropskih sredstev. Najvišja zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je deset let zapora, denarna kazen v višini enega milijona evrov in pet let prepovedi opravljanja javne funkcije, kar bi Le Pen onemogočilo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027. Poleg neformalne voditeljice bo sodišče odločalo tudi o usodi več kot dvajsetih drugih članov Nacionalnega zbora, med katerimi je tudi ustanovitelj stranke Jean-Marie Le Pen. Po obtožnici je med letoma 2004 in 2016 stranka preusmerjala evropska sredstva k asistentom evropskih poslancev Nacionalnega zbora. Asistenti so bili glede na obtožnico v resnici zaposleni pri stranki in niso delali v parlamentu. Po oceni Evropskega parlamenta je stranka na ta način Unijo oškodovala za okrog 7 milijonov evrov. Sum goljufije je takratni predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz iz nemške Socialdemokratske stranke leta 2015 prijavil Evropskemu uradu za boj proti goljufijam. Pariško tožilstvo je preiskavo sprožilo naslednje leto. S tožbo se sooča tudi poljski predsednik Andrzej Duda iz konservativne stranke Zakon in pravičnost. Poljska nevladna organizacija Center za opazovanje rasističnega in ksenofobnega vedenja je na okrožnem sodišču v Varšavi proti predsedniku vložila tožbo zaradi razžalitve državljanov. Opazovalci ksenofobov so Dudo pri žaljenju državljanov opazili septembra lani, ko je v intervjuju za poljsko javno televizijo TVP glede dokumentarnega filma o migrantih na poljsko-beloruski meji dejal, da dokumentarec obrekuje graničarje in da zato »samo svinje hodijo v kino«, kar je bil med nemško okupacijo slogan proti ogledom nacističnih propagandnih filmov. Začetek obravnave je predviden za oktober naslednje leto.

Ameriški predsednik Joe Biden je odobril okrog 500 milijonov evrov vojaške pomoči Tajvanu, kar vključuje pošiljke orožja in urjenje. Zakon o vojaški pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu v skupni vrednosti skoraj 90 milijard evrov je Biden podpisal aprila. Za Tajvan ta paket pomoči sicer predvideva skupno sedem in pol milijard evrov. Združene države so največji dobavitelj orožja Tajvanu, zaradi česar je v sredini tega meseca kitajsko zunanje ministrstvo uvedlo sankcije proti devetim ameriškim orožarskim podjetjem. Ameriški zakon o vojaški pomoči omenjenim trem državam so pred končnim sprejetjem pol leta blokirali republikanski poslanci v spodnjem domu ameriškega parlamenta, saj so pomoč Ukrajini pogojevali s sredstvi za nadzor meje Združenih držav z Mehiko.

Štiri največje kitajske banke so na poziv Ljudske banke Kitajske - kitajske centralne banke - napovedale znižanje obrestnih mer na hipoteke za okrog pol odstotka do konca oktobra. Ob tem so občine Shanghai, Shenzhen in Guangzhou zrahljale omejitve za nakup nepremičnin z znižanjem minimalnega pologa za posojilo za nakup stanovanja na 15 odstotkov. V centralni banki so napovedali, da pri hipotekarnih obrestnih merah ne bodo več razlikovali med posojili za nakup prve in druge nepremičnine. Namen sprememb je spodbuditi rast nepremičninskega trga, ki se sicer krči četrto leto zapored. Prodaje so prejšnji mesec upadle za 27 odstotkov glede na lansko leto.

Zavod mreža za življenje in enakopravnost je na glavnem trgu v Mariboru v soboto organiziral tako imenovani Pohod za življenje 2024, na katerem je pod sloganom »Vsak nerojeni otrok je človek« proti pravici do splava protestiralo okrog 150 ljudi. Na protest je pozvala tudi Katoliška cerkev. Istočasno je na drugi strani trga v organizaciji društva Iskra potekal protiprotest podpornikov reproduktivnih pravic. Protiprotestniki so poudarili, da je zakonit in dostopen splav pogoj za enakopravnost spolov in ključni del avtonomije žensk. Gre za drugi kontra protestni shod, ki je odziv na pohode, ki skušajo posegati v reproduktivne pravice ženske. Pretekli teden je podoben protest potekal v Kopru, naslednji vikend pa je načrtovan v prestolnici.

Pred osnovno šolo v Šentjerneju je potekal shod proti nasilju v šolah v organizaciji Civilne iniciative Šentjernej, na katerem se je zbralo okrog tristo staršev in starih staršev. Zbrane je nagovoril član iniciative Domen Matjaž, ki je podprl očeta enega od učencev, ki je 12. septembra prišel v šolo in pretepel romskega učenca. Dejal je, da je šlo pri tem za odraz nemoči starša pred nasiljem nad njegovim otrokom. V iniciativi so pri primerih nasilja izpostavljali romske otroke, ki sicer predstavljajo deset odstotkov osnovnošolcev v Šentjerneju. Ravnatelja osnovne šole so pozvali k odstopu, državo in njene institucije pa k resnejšemu ukrepanju in odstranitvi nasilnih otrok iz šole.