NepalOFF
Protesti v Nepalu ne pojenjajo navkljub odstopu premierja K.P. Sharma Olija. Protestniki so vdrli v parlament in ga zažgali ter zahtevajo odstop celotne vlade. Razlog za odstop premierja in vdor v parlament je, da so represivni organi na začetku protestov, ki so potekali širom države, protestnike obstreljevali s solzivcem ter gumijastimi in pravimi naboji ter ubili 19 oseb. Povod za proteste je bila prepoved delovanja več družbenih omrežij v Nepalu, poleg tega pa so protestniki opozarjali tudi na korupcijo vlade in slabo ekonomsko situacijo v Nepalu. V prestolnici Katmandu je bila zaradi protestov in spopadov med oboroženimi policisti in protestniki razglašena policijska ura, širom države pa je bilo v nasilnih napadih policije ranjenih več kot 100 oseb. Zaradi protestov so poleg premierja odstopili še minister za agrikulturo, minister za notranje zadeve in minister za upravljanje vode, ministrstvo za komunikacijo pa je objavilo, da so umaknili prepoved delovanja družbenih omrežij, ki sedaj delujejo nemoteno.
Ladjo Family Boat, vodilno ladjo flotilje humanitarne pomoči za Gazo, je v Tuniziji ponoči napadel dron z zažigalno bombo. Dogodek so posneli udeleženci iz drugih ladij, po poročanju udeležencev flotilje pa v napadu ni bil ranjen nihče, je pa bila poškodovana sama ladja. Tunizijske oblasti zavračajo navedbe, da je bila ladja napadena, saj naj na območju takrat ne bi bilo prisotnih dronov.
Izraelska genocidna vojska medtem nadaljuje svoj krvavi pohod na Gazo, kjer je od jutra ubila 21 Palestincev. V enklavi je po poročanju ministrstva za zdravstvo v Gazi do smrti izstradalo šest Palestincev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prebivalcem Gaze ukazal, naj zapustijo mesto in zagrozil s širjenjem vojaških operacij v mestu. Civilna zaščita mesta Gaza poroča, da je izraelska vojska začela stopnjevati napade na mesto, kjer še naprej ruši stavbe in obstreljuje šotorišča, kamor se zatekajo begunci. Izraelske oblasti tudi nadaljujejo racije v Zahodnem bregu, kjer so v Hebronu aretirale dve osebi. Sionistična tvorba prav tako nadaljuje z napadi na južni del Libanona, kjer je v napadu z dronom razstrelila vozilo.
Španska vlada je napovedala sveženj ukrepov zoper Izrael, ki obsegajo popolen embargo na prodajo orožja Izraelu. Prav tako obsega prepoved dostopa do pristanišč za tankerje, ki prevažajo gorivo za izraelsko vojsko, prepoved dostopa do zračnega prostora za letala, ki prevažajo opremo za Izrael in prepoved vstopa v državo osebam vpletenim v genocid in kršenje človekovih pravic v Gazi. Sveženj ukrepov morata odobriti še Svêt Ministrov in pa španski parlament.
Na norveških parlamentarnih volitvah so slavili laburisti, ki so osvojili 53 od 169 sedežev v parlamentu, stranke norveškega levega bloka pa so skupaj osvojile 87 sedežev. Na volitvah je število sedežev podvojila fašistična Stranka Napredka in sicer na 48 sedežev. Na volitvah je poleg migracij ključno vlogo igral norveški davek na premoženje, ki ga norveška skrajna desnica želi ukiniti zavoljo zahtev kapitala. Laburistični stranki se obeta zapleten proces sestavljanja koalicije, saj bo za sestavo večinske vlade potrebno sodelovanje s štirimi drugimi strankami v norveškem levem bloku.
Francoski parlament je izglasoval nezaupnico premierju Francoisu Bayrouju, s čimer se je francoska vlada porušila po zgolj 9 mesecih na oblasti. Za nezaupnico je parlament glasoval zaradi načrtov vlade, da bi zaradi državnega dolga iz proračuna rezali 44 milijard evrov. Po odstopu premierja so se iz vrst opozicije in vlade zvrstili klici po odstopu predsednika Emmanuela Macrona, ki je Bayrouja tudi nastavil potem, ko je parlament iz položaja premierja izglasoval Michela Barniera. Macron je napovedal, da ne bo razpisal novih parlamentarnih volitev.
Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je zaradi masovnih protestov odstavil pet ministrov, med njimi tudi ministra za finance. Proteste je zanetilo razkritje mesečnega dodatka za stanovanje v višini 2500 evrov, ki so ga prejeli poslanci v parlamentu, več kot 10-krat več, kot znaša minimalna plača v prestolnici Džakarti. V protestih so represivni organi ubili 10 ljudi, protesti pa so se končali, ko je predsednik ukinil vse dodatke in plačne privilegije poslancev.
Tajsko vrhovno sodišče je bivšega premierja Thaksina Shinawatro obsodilo na leto zapora, saj njegovo prestajanje kazni v policijski bolnišnici ni bilo legitimno. Leta 2023 je isto sodišče Shinawatro obsodilo na osem let zapora zaradi zlorabe oblasti, kar je tajski kralj skrajšal na eno leto. Shinawatra pa je namesto v zaporu del kazni zaradi zdravstvenih težav preživel v policijski bolnišnici, pri čemer je vrhovno sodišče presodilo, da njegovo zdravstveno stanje ni bilo dovolj resno, da bi kazen lahko prestajal v bolnišnici. Bivši premier je v objavi na Facebooku izjavil, da sprejema sodbo.
Etiopska vlada je uradno odprla Veliki Jez Etiopske Renesanse, največji hidroelektrični jez v Afriki, ki se nahaja na reki Modri Nil v bližini meje s Sudanom. Kapaciteta za proizvodnjo elektrike jezu bo, ko bodo priključene vse turbine, podvojila etiopijsko proizvodnjo električne energije. Vlada namerava razširiti dostop do elektrike za prebivalstvo države, kjer ima dostop do elektrike zgolj 45 odstotkov prebivalstva, viške pa bo prodajala sosednjim državam. Gradnja jezu se je začela leta 2011 in je povzročila napetosti med Etiopijo ter Sudanom in Egiptom, ki opozarjata, da bi jez, postavljen na enem od dveh glavnih pritokov reke Nil, lahko zmanjšal vodostaj Nila v sušnih obdobjih. Etiopska vlada medtem zatrjuje, da jez ne bo imel negativnega vpliva na vodostaj nižje ob toku reke Nil.
Ustavni Svet Slonokoščene obale je razglasil, da bivši predsednik Laurent Gbagbo ter vodja največje opozicijske stranke Tidjane Thiam ne moreta kandidirati na predsedniških volitvah oktobra. Thiam je bil izključen zaradi težav državljanstva, leta 1987 je namreč postal državljan Francije, aprila letos pa je državno sodišče presodilo, da je s tem opustil državljanstvo Slonokoščene obale. Gbagbo je bil izključen zaradi tožbe Mednarodnega kazenskega sodišča leta 2011, ki je bila leta 2019 opuščena. S tem sta uradno iz volitev izključena najpopularnejša protikandidata trenutnemu predsedniku Alassanu Ouattari, ki Slonokoščeni obali vlada že od leta 2010.
Vlada je s Termoelektrarno Šoštanj sklenila pogodbo o proizvodnji in dobavi toplote na območju občin Velenje in Šoštanj. Gre za formalizacijo posebnega zakona, ki je v veljavi že od začetka leta. Država bo za dobavo toplote termoelektrarni Šoštanj plačala 324 milijonov evrov, s tem pa se obrat preusmerja iz prvenstveno proizvajalca električne energije v proizvajalca toplotne energije.
AKADEMSKIH 15
Koalicijski poslanci so 3. septembra vložili predlog Zakona za urejanje položaja študentov, oziroma ZUPŠ-2. Predlog zakona je v sodelovanju s podmladkom Svobode pripravila Študentska organizacija Slovenije, ki je v podporo zakonu že marca 2024 zbirala podpise. Predsednik krovne študentske organizacije, Luka Mihalič našteje ukrepe, ki so jih vključili v ZUPŠ-2.
V koaliciji torej predlagajo zvišanje minimalne študentske urne postavke iz trenutnih 7,34 evrov bruto na 7,74 evrov bruto. Obenem predlog vsebuje zvišanje subvencije za študentski obrok s 4,1 evra na 5,05 evra. Mihalič poudarja, da so vsi ukrepi v predlogu zakona že usklajeni s pristojnimi ministrstvi in zato pričakuje sprejetje zakona brez večjih zapletov.
Pa ostanimo na področju sociale in študentstva. Podmladek Nove Slovenije, Mlada Slovenija, je konec avgusta začel zbirati podpise za uveljavitev študentskega s.p.. Zakon o visokem šolstvu trenutno določa, da študent ob odprtju svojega podjetja izgubi pravico do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja, dela preko napotnice, zdravstvenega varstva in štipendije. V podmladku predlagajo, da so študentske bonitete vezane na status študenta in ne na njegovo obliko zaposlitve, ob tem pa predlagajo, da bi bili prispevki za socialno varnost za študentski enaki kot za popoldanski s.p.. Menijo, da bodo lažji pogoji za samostojno podjetništvo pri študentih spodbudili »podjetniški duh«. Citiramo: »Z urejenim statusom zmanjšujemo finančne in administrativne ovire, olajšamo vstop v podjetništvo, spodbujamo inovativnost, ustvarjalnost in podjetniške kompetence, kar povečuje zaposljivost mladih in prispeva h gospodarski rasti.« Na Študentski organizaciji Slovenije so potrdili, da se nameravajo s predstavniki podmladka dobiti na sestanku.
Sedaj pa v tujino. Z letošnjim novembrom bo Urad za standarde v izobraževanju, storitvah za otroke in spretnostih spremenil način nadzorovanja in ocenjevanja šol ter vrtcev v Združenem kraljestvu. Šole in vrtce je inšpekcija do sedaj ocenjevala kot celote, po obisku inšpekcije pa so podali zgolj ocene odlično, dobro, potrebuje izboljšanje ali nezadostno. Urad bo uvedel ocenjevanje institucij po petstopenjski lestvici na področjih učnega načrta, poučevanja, prisotnosti, vedenja, vodstva, dosežkov, vključevanja in zaščite. Vrtce bo namesto na vsakih 6 let inšpekcija obiskala na 4 leta, ustanove s podpovprečno oceno pa bodo obiskane pogosteje. Povečale se bodo tudi ekipe, ki bodo obiskovale šole in vrtce. Namen reforme je bolj pravično in poglobljeno ocenjevanje delovanja šole in zmanjšanje pritiska na zaposlene v izobraževanju. Angleški Nacionalni izobraževalni sindikat je do reforme sicer kritičen – meni, da je uvedba letos prenagla in ne ponuja dovolj korenitih sprememb v načinu nadzora šol. Sindikat je državnega sekretarja za šolstvo že junija letos pozval, naj spremembe v nadzoru uvede leto kasneje, a se v Uradu za standarde na pomisleke niso odzvali.
OFF je pripravila Vida, univerzitetni blok novičk pa Nika K.
Dodaj komentar
Komentiraj