Na novega leta dan izraelski okupator nadaljuje svoj genocidni pohod po Gazi, v prvih urah leta 2025 je izraelska vojska tako ubila že najmanj 17 Palestincev v Džabaliji in štiri v Kan Junisu. Poleg tega v Gazi še naprej močno dežuje, zaradi česar je poplavljenih na stotine začasnih zatočišč, medtem ko Izrael še naprej omejuje vnos humanitarne pomoči na območje. V zadnjem tednu je v Gazi zaradi dežja in nizkih temperatur za posledicami hipotermije umrlo že šest dojenčkov. 

S 15-minutnim molkom, ki je trajal od enajste ure in 52 minut do sedem minut čez polnoč, je v novo leto stopilo na tisoče srbskih študentov v Beogradu, Nišu, Novem Sadu in Kragujevcu, ki so se s tišino poklonili 15 žrtvam zrušitve železniškega nadstreška 1. novembra v Novem Sadu. Po protestnemu molku se je večina študentov vrnila na fakultete, ki jih zasedajo. Študentje trdijo, da bodo nadaljevali protestniške aktivnosti, dokler ne bo javno objavljena celotna dokumentacija o prenovi novosadske železniške postaje in dokler ne bodo suspendirane vse obtožbe zoper aretirane in pridržane študente med protesti po nesreči. Študentje zahtevajo tudi vložitev kazenskih ovadb proti zamaskiranim napadalcem na študente in profesorje fakultete za dramske umetnosti, ki so jih napadli na shodu v podporo na protestih pridržanih študentom ter 20-odstotno povečanje sredstev za visokošolske ustanove. Dokumentacijo, pridobljeno v času preiskave rušenja nadstreška na železniški postaji, je Višje tožilstvo v Novem Sadu sicer objavilo včeraj. 

Z novim letom se je iztekel sporazum med Ukrajino in Rusijo o tranzitu plina, ki ga Ukrajina zaradi vojne noče podaljšati. Rusko energetsko podjetje Gazprom je bilo zaradi tega primorano prekiniti dobavo plina prek Ukrajine v Evropo, kar se po trditvah ruske tiskovne agencije ni zgodilo ob polnoči, temveč šele ob šestih zjutraj. Pred začetkom vojne v Ukrajini, februarja 2022, je ruski plin predstavljal več kot 40 odstotkov vsega uvoženega plina v države Evropske unije. Zaradi ruske invazije je večina držav članic EU zmanjšala svojo odvisnost od ruskega plina, ki je lani predstavljal slabih deset odstotkov plina, uvoženega v Unijo.

Ostajamo ob prazničnih politikah evropskih neokolonialnih institucij: z novim letom sta iz schengenske čakalnice po 13 letih izstopili Romunija in Bolgarija ter postali članici odpravljenih evropskih notranjih meja. Državi sta se schengenskemu območju sicer deloma pridružili že marca, s tem da je bilo prosto prehajanje notranjih meja omejeno na tiste, ki v in iz države prihajajo z zračnim in pomorskim prometom. Članstvu držav so decembra 2023 prikimale vse države Sveta Evropske unije, ki ga sestavljajo ministri držav članic, z izjemo Avstrije, ki je proti polnemu članstvu vložila veto. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je kot izgovor za zgolj delni članstvi Romunije in Bolgarije uporabil migrante, ki bi po njegovem prek držav vstopili v schengensko območje. 

V novoletnem voščilu je predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara državljanom sporočil, da se bo še januarja iz države umaknilo poslednjih tisoč francoskih vojakov, državna vojska pa bo prevzela upravljanje oporišča v Abidžanu. Razlog za umik vojske nekdanje kolonialne gospodarice je po besedah Ouattare uspešna modernizacije domačih vojaških sil. Francija, ki svojo neokolonialno željo po vojaški prisotnosti v nekdanjih kolonijah legitimira z grožnjo islamističnih milic, je bila s tem odslovljena še iz ene države. Decembra sta francosko vojsko odslovili vladi Čada in Senegala.

Za novo leto pa se nič dobrega ne piše belgijskim vejperjem, saj je danes v Belgiji v veljavo stopil ukrep, ki prepoveduje prodajo elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Gre za prvo tovrstno prepoved v Evropski uniji, katere dolgoročni cilj je zmanjšanje števila kadilcev v Evropski uniji pod pet odstotkov do leta 2040. Srečno s tem!

Z novim letom začenjajo veljati spremembe na področjih dohodnine, davka na dodano vrednost in RTV prispevka. Spremembe dohodnine se osredotočajo na privabljanje najbolj produktivnih zaposlenih in zaostrovanje režima tako imenovanih normirancev ter s tem predstavljajo dolgo napovedovano mini davčno reformo. Novim davčnim rezidentom, katerih mesečna plača dosega vsaj dvakratnik povprečne plače v državi, prinašajo znižanje odmerjene dohodnine za sedem odstotkov njihove bruto plače. Davčno ugodnejše obravnave bo takisto deležen kapitalistični poskus delavskega samoupravljanja, to je nagrajevanje ključnih delavcev z delnicami in deleži oziroma opcijskimi pravicami do njihovega nakupa. Hkrati se za pet let podaljšuje ničelna boniteta za električne avtomobile, ki omogoča neobdavčeno uporabo električnih avtomobilov delavcem za zasebne namene. Z novim letom se zvišujejo še meje med dohodninskimi razredi ter zneski dohodninskih olajšav. Uskladitev v višini dobrih deset odstotkov bo prejemnike minimalne plače davčno razbremenila za slabih 200 evrov, prejemnike povprečne plače za dobrih 110 evrov in prejemnike dveh povprečnih plač za približno 225 evrov letno. Davčni tretma dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov, bolj znanih kot normiranih es pejev, se omejuje na davčne zavezance z dohodki do 60 tisoč evrov za »polne« normirance oziroma 30 tisoč evrov za »popoldanske« normirance. Na silvestrovo sta bili meji za vključitev v sistem normirancev dvakrat višji, torej 100 oziroma 50 tisoč evrov. Režim normiranih odhodkov pri pravnih osebah se ukinja v celoti. 

Ključna sprememba pri obračunu davka na dodano vrednost je obračun davka za pijače z dodanim sladkorjem in sladili po splošni, 22-odstotni stopnji. Doslej je bil davek odmerjen po znižani stopnji devet in pol odstotka. Ob dražjih sladkih pijačah bo dražja tudi RTV naročnina: mesečni RTV prispevek se po desetih letih zvišuje z 12,75 evra na 14,02 evra. Plačilo višje RTV naročnine si bodo lahko privoščili funkcionarji in javni uslužbenci. V uporabo namreč stopa Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Na noviga lejta dan bo izvršen prvi obrok dviga plač v višini 100 evrov oziroma dvanajst odstotkov celotnega dviga, če je to za funkcionarja oziroma delavca ugodneje. Tako se plača predsednika ustavnega sodišča danes zvišuje za slabih 330 evrov, večina javnih uslužbencev pa bo deležna splošnega dviga v višini 100 evrov. Današnjemu dvigu bo sledilo še pet obrokov; zadnji bo uveljavljen po še treh silvestrovanjih.

OFF sta pripravila Neva in navajenec Ervin.