Odpoved poletOFF
Kontrolorji zračnega prometa v Franciji so pričeli s stavko, po tem ko jo je konec minulega meseca napovedal sindikat UNSA-ICNA. Gre za drugi največji sindikat za kontrolorje v državi, ki kot razlog za stavko navaja avtoritaren in toksičen odnos uprave do delavcev. Stavkajoči zahtevajo povečanje števila zaposlenih in dvig plače. V pripravi na stavko je francoska uprava za civilno letalstvo, krajše DGAC, zahtevala zmanjšanje zmogljivosti letališč. To pomeni odpoved četrtino današnjih letov in kar 40 odstotkov jutrišnjih letov, ko se bo stavka predvideno nadaljevala. Družba Ryanair je bila posledično primorana odkazati 170 letov, kar je omejilo potovanje več kot 30 tisoč potnikom. Stavka, ki poteka v času najbolj prometnega potovalnega obdobja v letu, je pristojne že prisilila k pozivom po reformah storitev kontrolorjev zračnega prometa znotraj Evropske unije.
Ameriški zvezni sodnik Randolph Moss je včeraj zavrnil prepoved azila, ki jo je sprejel predsednik Donald Trump. Tovrstna odločitev kategoričnih zavrnitev azila na mehiško-ameriški meji namreč ni v pristojnosti predsednika. Sodnik ugotavlja, da je Trump prekoračil svoja pooblastila, po tem ko je »nezakonito priseljevanje« razglasil za izredne razmere in zaobšel obstoječe pravne postopke. Moss v 128-stranskem mnenju izpostavlja, da predsedniku ni bil odobren izvenzakonski sistem odstranitev posameznikov iz države, brez možnosti, da te zaprosijo za azil. Kljub temu je sodba odložena za dva tedna, kar vladi daje čas za vložitev pritožbe. Samo minuli mesec je mejna patrulja zabeležila nekaj več kot 6 tisoč aretacij oseb, ki so poskušale vstopiti v državo. Ameriška zveza za državljanske svoboščine je že februarja poskusila izpodbiti Trumpovo prepoved azila, saj ta poleg ameriških zakonov krši tudi mednarodne pogodbe.
Srbska policija je nasilno posredovala na včerajšnjih cestnih blokadah ulic in križišč v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in nekaterih drugih mestih. Represivni organi so aretirali več deset protestnikov, med njimi tudi mladoletne osebe. Na različnih lokacijah v prestolnici se je največ ljudi zbralo v poznih nočnih urah, na kar je po polnoči policija agresivno začela razdirati skupine udeležencev. Intervencijo so izvedli pred pravno fakulteto in pretepli študente, ki so sedeli pred vhodom v stavbo ter jim grozili, naj ne bežijo noter. Po poročanju ministrstva za notranje zadeve so tam aretirali 23 študentov, medtem ko so jih par zaradi resnih poškodb odpeljali v vojaški bolnišnični center. Podobne nasilne akcije so izvedli tudi pred strojno in tehniško fakulteto. Številni posnetki nočnih protestov prikazujejo, kako je policija meščane pridržala ob zidu in se nad njimi fizično znašala. V minuli noči je skupno aretirala 79 oseb in izvedla več kot tisoč identifikacij. V beograjski četrti Vračar so policijske sile intervenirale tudi med protestom beograjskih srednješolcev. Po navedbah udeležencev je policija pridržala pet učencev, od tega so štirje mladoletni. Preko družbenega omrežja Instagram so samoorganizirani učenci sporočili, da so bili kasneje vsi šolarji izpuščeni iz pripora. Zahvalili so se predvsem vsem meščanom, ki so jih z manjšim shodom podprli pred policijsko postajo Vračar.
Predsednica evropskega parlamenta je za prihodnji teden razpisala zasedanje, na katerem bodo poslanci glasovali o nezaupnici Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen. O predlogu glasovanja, ki ga je vložil romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov, bodo razpravljali v ponedeljek. Glasovanje je napovedano v četrtek. Nezaupnici se ne obeta podpora. Če pa predlog prejme dvotretjinsko večino oddanih glasov, bi morala za uspešnost nezaupnice odstopiti celotna komisija. Piperea je kot razlog navedel nepregledno ravnanje komisije in slabo upravljanje, še posebej med pandemijo covida-19. Poleg tega izpostavlja nezakonito vmešavanje v parlamentarne volitve v Nemčiji in predsedniške volitve v Romuniji. Predlog, ki ga je predstavil evroposlanec, sicer ni bil podprt s strani njegove politične skupine. Prvotno ga je podprl slovenski evroposlanec Branko Grims, a je kasneje podpis umaknil.
Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti predsedniku državnega sodišča Ranku Debevcu in bivšemu direktorju obveščevalno-varnostne agencije OSA Osmanu Mehmedagiću. Oba sta obtožena zlorabe položaja in ponarejanja uradne listine. V obtožnici Debevcu očitajo tudi prejemanje podkupnine, nezakonito prisluškovanje in lažno predstavljanje. Podobnih nelegalnih dejavnosti je obtožen tudi nekdanji zaposleni na sodišču Milisav Pijuk. Tožilstvo je obtožnico sodišču BiH oddalo v torek, nakar jo lahko tam potrdijo ali zavržejo. Debevec in Mehmedagić sta bila pridržana že konec leta 2023, ko je državno tožilstvo za to izdalo nalog na podlagi suma nezakonitih dejanj. Debevec, ki je na poziciji že od leta 2016, je bil nato suspendiran s položaja. Mehmedagića je zamenjala vlada, oblikovana leta 2022, v katero ni vključena Stranka demokratske akcije predsednika Bakirja Izetbegovića, s katero je tesno sodeloval obtoženi. Bivšega direktorja agencije so zaradi zlorabe položaja preiskovali že v preteklosti, a je bil na sodišču oproščen.
Bangladeško kazensko sodišče za mednarodne zločine je nekdanjo bangladeško premierko Šejk Hasino skoraj leto dni po odstopu s funkcije in pobegu iz države obsodilo na 6 mesecev zapora. Sodišče ji je kazen izreklo zaradi nespoštovanja sodišča na podlagi zvočnega posnetka, v katerem je zaničevala njegovo delo. Od avgusta lani se Hasina sooča z več obtožbami, vendar je to prvič, da je bila uradno obsojena. Sodišče je za bivšo premierko izdalo tri naloge za prijetje, vključno z obtožbami o zločinih proti človečnosti. Te so sledile zatrtju protivladnih protestov, ki so se začeli kot študentsko nasprotovanje ponovni uvedbi kvot za zaposlovanje, a so zaradi prekomerne državne represije prerasli v vsesplošno vstajo. Glavni tožilec Muhammad Tajul Islam je za medije pojasnil, da kazen začne veljati po njeni aretaciji ali prostovoljni predaji. Kazensko sodišče, ki je Hasino obsodilo, je leta 2010 ustanovila prav njena vlada z namenom preiskovanja vojnih zločinov med bangladeško osamosvojitveno vojno leta 1971.
Odbor za kmetijstvo je pripravil predlog novele Zakona o zaščiti živali, ki ga čaka potrditev na plenarni seji. Med drugim ta predvideva opustitev seznama prepovedanih vrst eksotičnih živali in namesto tega uvedbo seznama dovoljenih vrst. Prav tako bi predlog uvedel obvezno označevanje mačk in spremenjen model financiranja zavetišč, ki delež državnega financiranja zvišuje z 20 na 35 odstotkov. Dopolnilo zakona prepoveduje tudi baterijsko rejo kokoši, kar je v skladu z dolgoročnimi cilji evropske kmetijske politike. Poleg tega je za kmetijski sektor aktualna prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije. Predstavniki kmetov so do predloga kritični, saj je rok za uvedbo prepovedi baterijske reje kokoši, po navedbah Gabrijele Salobir iz Kmetijsko gospodarske zbornice, izredno problematičen. Po načrtu, ki predvideva dokončanje omenjene prakse do leta 2028, bi bili rejci prikrajšani za osem do deset mesecev prihodka. Poslanci koalicije dopolnilo zakonodaje pozdravljajo, medtem ko opozicijske stranke opozarjajo na vsebinske in tehnične pomanjkljivosti.
Specializirano državno tožilstvo je podalo kazensko ovadbo zoper štiri člane komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše Knovs, zaradi nadzora na policiji v zadevi Dars. Na mariborski policijski upravi niso razkrili imen članov, a gre po poročanju portala N1 za poslance NSi Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Mateja Tonina in Jožefa Horvata, ki so bili v predkazenskem postopku. Novembra leta 2023 so omenjeni politiki sklenili, da ob odsotnosti članov koalicije komisija na policiji opravi nenapovedan nadzor. Na generalni policijski upravi sta Žakelj in Tonin preverjala, če policija prisluškuje nekaterim akterjem iz afere Dars, ki so povezani z njuno stranko. Poleg njiju sta bila pri preverbi prisotna tudi dva člana komisije iz koalicije, in sicer Teodor Uranič iz Gibanja Svoboda ter Predrag Baković iz vrst socialdemokratov. Marca letos je omenjena četverica NSi javnosti razkrila, da so v predkazenskem postopku, saj jim očitajo zlorabo položaja. Po domnevah stranke vladajoča koalicija uporablja policijski organ kot orodje napada na opozicijo.
Dodaj komentar
Komentiraj