V drugem krogu parlamentarnih volitev v Franciji je največ glasov dobilo zavezništvo Skupaj predsednika Emmanuela Macrona, ki ga bo v 577-članski nacionalni skupščini zastopalo 246 poslancev. Macronovo zavezništvo je tako izgubilo absolutno večino. Levo zavezništvo Nupes Jeana-Luca Melanchona je osvojilo 142 poslanskih sedežev, s čimer bo najmočnejša opozicijska stranka, skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen pa 89, 81 več kot do sedaj. Desni republikanci, ki jih vodi Christian Jacob, bodo imeli v novem sklicu 64 poslancev in se – ker bo Macron po aprilski izvolitvi za drugi predsedniški mandat za sestavo vlade moral oblikovati koalicijo – kažejo kot najverjetnejši partner v njej. Volilna udeležba je bila 46-odstotna, kar je za odstotno točko manj kot v prvem krogu.

Drugi krog volitev, in sicer predsedniških, je potekal tudi v Kolumbiji. S 50 odstotki glasov je slavil Gustavo Petro, nekdanji član gverilskega gibanja M-19 in župan prestolnice Bogotá. Njegov protikandidat, gradbeni baron in nekdanji župan desetega največjega kolumbijskega mesta Bucaramanga, Rodolfo Hernández Suárez, je osvojil 47 odstotkov oziroma 700 tisoč glasov manj od Petra. Volilna udeležba je znašala 58 odstotkov, več kot v prvem krogu, ko je volilo 54 odstotkov volilnih upravičencev. Dozdajšnji predsednik Ivan Duque na volitvah ni kandidiral, saj kolumbijska ustava dovoljuje opravljanje le enega predsedniškega mandata. Petro bo postal prvi levičarski predsednik v 200-letni zgodovini samostojnosti te južnoameriške države. Volilno kampanjo je gradil na obljubi zmanjševanja družbene neenakosti, to namerava doseči z uvedbo brezplačnega študija, izvedbo pokojninske reforme in visoko obdavčitvijo zemlje v nekmetijski rabi. Zavzemal se bo tudi za nadaljevanje izvajanja mirovnega sporazuma z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije, poznanimi pod kratico FARC, podpisanega leta 2016. Prvi izziv, ki po prevzemu funkcije čaka Petra, je oblikovanje široke koalicije v kongresu, ki ga sestavljajo predstavniki 12 strank.

V Davau, svojem rojstnem mestu na jugu Filipinov, je kot podpredsednica države zaprisegla Sara Duterte, hči predsednika Rodriga Duterteja. Podpredsedniško delo bo nastopila 30. junija, do tedaj pa bo še naprej zasedala položaj županje omenjenega mesta. Takrat bo zaprisegel tudi na majskih volitvah izvoljeni predsednik Ferdinand Marcos jr., sin nekdanjega filipinskega diktatorja Fernanda Marcosa. Politično dinastijo vzpostavlja tudi sedanji predsednik Rodrigo Duterte, saj bo župan Davaa po izteku mandata Sare postal njen brat Sebastian Duterte, še tretji brat, Paolo, pa je bil na parlamentarnih volitvah izvoljen za kongresnika v spodnjem domu.

Sodišče v Osaki je odločilo, da prepoved istospolnih porok, ki je v veljavi na Japonskem, ni neustavna. Presojo so vložili trije istospolni pari, ki so zahtevali tudi izplačilo sedem tisoč evrov odškodnine, to pa je osaško sodišče zavrnilo. Ta odločitev je sicer v nasprotju z razsodbo sodišča v Sapporu marca 2021, ki je prepoved istospolnih porok označilo za protiustavno. V obrazložitvi je takrat zapisalo, da krši načelo enakosti. Trenutna japonska zakonodaja na področju partnerskih zvez, ki diskriminira istospolne pare, med drugim tem onemogoča dedovanje partnerjevega premoženja ali podelitev starševskih pravic. Vlada tokijske prefekture je prejšnjo sredo sicer sprejela zakon, ki vpeljuje zakonsko prepoznavo zvez med osebami LGBTIQ+ skupnosti. Od sredine oktobra dalje bodo lahko oddale vlogo za podelitev certifikata, ki dokazuje partnerski status, če eden izmed partnerjev živi, dela ali študira v prestolnici. Lokalna vlada v Tokiu ni prva, ki je v svojo zakonodajo dodala to ureditev, je pa njen učinek najobsežnejši. Zajema namreč desetino prebivalstva 125-milijonske države. Po novem tovrstna zakonska ureditev zadeva več kot polovico japonskega prebivalstva. V Aziji so istospolne poroke zakonsko sicer dovoljene le v Tajvanu.

Nemški minister za gospodarstvo in klimatske politike ter podpredsednik vlade Robert Habeck je napovedal omejitve porabe zemeljskega plina za proizvodnjo elektrike. V ruskem podjetju Gazprom so prejšnji teden najavili, da zaradi, kot so zapisali, tehničnih težav zmanjšujejo svojo dobavo. Ta bo v Nemčiji zdaj preusmerjena v skladišča, ki so 57-odstotno zasedena, tam bodo plin hranili za zimo. Izpad proizvodnje električne energije bodo nadomeščali s povečano proizvodnjo elektrarn na premog, kar gre proti politiki Zelenih, stranke, član katere je Habeck, ki je zahteval, da je v vladni koalicijski pogodbi zaveza za opustitev uporabe premoga v elektrarnah do leta 2030. Med ukrepi, ki bi zmanjšali porabo plina, Habeck omenja tudi uvedbo zgornje meje ogrevanja v gospodinjstvih in vpeljavo avkcijskega modela za prodajo plina gospodarskim družbam.

V Kolombu, prestolnici Šrilanke, se na 10-dnevnem obisku mudi delegacija Mednarodnega denarnega sklada, poznanega pod kratico IMF. Šrilanška vlada Ranila Vikremesinga si prizadeva za dogovor o novem posojilu, ki bi ji omogočil financiranje za uvoz nujnih dobrin in poplačilo vsaj dela obstoječega dolga.  Aprila je namreč zapadlo plačilo 11,4 milijarde evrov posojil. Šrilanka se nahaja v primežu najhujše gospodarske krize od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948. Po besedah Vikremesinga potrebuje država približno 4 milijarde dolarjev oziroma 3,8 milijarde evrov posojil do konca leta od mednarodnih posojilodajalcev, kot sta denimo Svetovna banka, Azijska razvojna banka, in Kitajske ter Japonske, da bi vlada lahko pomagala pri subvencioniranju nakupa uvožene hrane in goriva. Da bi privarčevali zaloge le-tega, se je danes začela dvotedenska ustavitev javnega življenja, kar pomeni, da so zaprte šole in drugi prostori, v katerih se izvajajo nenujne storitve. Pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin je v preteklih mesecih sprožilo množične proteste, zaradi katerih je odstopil premier Mahinda Radžapaksa, starejši brat predsednika Gotabaje Radžapakse. Šrilanka se sooča tudi z visoko inflacijo, ki je po podatkih statističnega urada znašala 39 odstotkov. Organizacija združenih narodov je opozorila, da bi kombinacija teh dejavnikov Šrilanko lahko pahnila v humanitarno krizo.

S pomanjkanjem pogonskih goriv pa se ne srečujejo le na Šrilanki, temveč je to pojav, ki smo mu zadnja dva dni priča tudi v Sloveniji. Včeraj je na nekaterih črpalkah zmanjkalo tako bencina kot dizla, vrste pred servisi Petrola in OMV-ja pa se vijejo še danes. S polnočjo bodo namreč v veljavo stopila nova pravila oblikovanja cen pogonskih goriv. Država bo na bencinskih servisih zunaj avtocest ponovno regulirala marže, na avtocestah pa bodo marže in cene sproščene. Na temo pomanjkanja goriv je danes na tiskovni konferenci spregovoril gospodarski minister Matjaž Han.

Izjava

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija je pred eno uro nadaljevala stavko, ki bo trajala do 23. ure. Med stavkovnimi zahtevami so novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, umik škodljivih sklepov programskega sveta ter odstop generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa TVS Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča in predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča. Govori Ksenija Horvat, članica in predstavnica sindikalne pogajalske skupine.

Izjava

Ob 18. uri bo na Trgu republike potekal javni shod za javni RTV.