Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v parlament poslal protokol o pristopu Švedske k zvezi Nato. Če si ne bo sredi parlamentarnega postopka premislil, to pomeni začetek konca skoraj leto in pol dolge blokade sprejema Švedske v vojaško zavezništvo. Finska in Švedska sta za vstop v zvezo zaprosili po začetku ruske vojne v Ukrajini. Članice so obe državi v zvezo povabile junija lani. Finska se je zavezništvu priključila aprila letos. Erdoğan je za odpravo blokade zahteval, da Turčiji Združene države Amerike dobavijo lovce F-16. Od Švedske pa je zahteval izročitev turških političnih beguncev, predvsem tistih, ki jih v Turčiji obtožujejo sodelovanja z Delavsko stranko Kurdistana. Švedska je s tem namenom spremenila lastne ustavne zakone in začela posameznike v Turčijo tudi izganjati. O tem individualno presojajo švedska sodišča. O predlogu zakona o ratifikaciji švedskega pristopa Natu bodo najprej razpravljali na parlamentarni komisiji za zunanje zadeve, temu bo sledila parlamentarna ratifikacija. Vstopa Švedske poleg Turčije ni ratificirala še Madžarska, ki tako postaja edina, zmožna Švedsko rešiti dokončnega vstopa v klapo imperialistov.

Palestinski Hamas je po mediaciji Katarja in Egipta izpustil dve izraelski talki. 79- in 85-letnico sta člana islamskega odporniškega gibanja predala predstavnikom Rdečega križa. Kot je dejala starejša talka, Joševed Lifšic, je preživela pekel, a je pohvalila zdravniško oskrbo. Zdravnik je ujetnike v tunelih prišel obiskat na dva do tri dni. Jedli so sir in kumare, tako kot Hamasovci. V petek je Hamas izpustil prvi talki, ameriški državljanki. Pri obeh izpustitvah so v Hamasu kot razlog navedli humanitarne razloge. Odporniško gibanje je v pogajanjih z izraelsko vojsko za izpustitev še 50 ujetnikov z dvojnim državljanstvom. Po trditvah izraelskih oblasti je Hamas v hitrem vdoru na izraelsko ozemlje zajel okrog 200 talcev. V zameno za njihovo izpustitev je Hamas sprva zahteval izpustitev vseh Palestincev v izraelskih zaporih, ki jih je bilo pred izraelsko razglasitvijo vojnega stanja prek 5000, zdaj pa že dvakrat več. Po nepreverjenih informacijah zahodnih medijev pa zdaj Hamas v zameno za izpustitev zahteva le še dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Po bombardiranju bolnišnice Al Ahli Arab v Gazi pred tednom dni, v katerem je umrlo okrog 500 ljudi, je izraelska vojska zdaj bombardirala še območje v neposredni bližini bolnišnice Al Wafa. Kot so sporočili iz bolnišnice, je bil v zračnem napadu bombardiran vhod v bolnišnico in njena okolica. Pred napadom niso prejeli nobenega predhodnega opozorila, ranjencev pa ne morejo evakuirati, ker jih je večina v komi. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron na srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem kratkomalo predlagal, naj se v boju proti Hamasu angažira mednarodna koalicija, ki se je v Siriji in Iraku angažirala v bojih proti Islamski državi. Koalicijo uradno sestavlja 86 držav, vodilne na terenu so ZDA. 

V Panami so sindikati učiteljev in gradbenikov skupaj z okoljevarstveniki po celotni državi protestirali ter od vlade zahtevali, da prekliče pogodbo o nadaljevanju rudarjenja bakra v rudniku Cobre Panama. Po mnenju protestnikov bi nadaljnjo rudarjenje ogrozilo gozdnata zemljišča in pomembno podtalnico 120 kilometrov zahodno od glavnega mesta. Marca je panamska vlada s kanadsko rudarsko družbo First Quantum dosegla sporazum, ki njenemu lokalnemu hčerinskemu podjetju Minera Panama dovoljuje, da še vsaj 20 let upravlja ogromen rudnik bakra z odprtim odkopom v zvezni državi Colon. Rudnik so lani začasno zaprli, ko so pogovori med vlado in družbo First Quantum propadli zaradi plačil, ki jih je želela prejeti vlada. Protesti so se začeli potem, ko je predsednik Laurentino Cortizo v petek podpisal novo pogodbo. Pogodba Panami zagotavlja dobrih 350 milijonov evrov letno in je desetkrat višja kot prejšnja pogodba. Gre za eno največjih rudarskih pogodb v regiji, kjer države, kot sta Kostarika in Salvador, ki sta leta 2017 prepovedali rudarjenje kovin, sektor regulirajo strožje od Paname. 

Posebno tožilstvo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji je opozicijskega voditelja Salija Berisho  in njegovega zeta Jamarberja Malltezija obtožilo korupcije in pranja denarja. Tožilstvo je v obtožnici navedlo, da je Berisha med letoma 2005 in 2009 kot premier uporabil svoj vpliv za izvajanje pritiska za zaključek privatizacijskih postopkov v korist drugih ljudi, vključno z možem svoje hčere. Malltezi je izkoristil položaj Berishe za privatizacijo nekdanjega športnega kompleksa Partizani, ki je bil nato po močno znižani ceni prodan Mallteziju. Kazenski postopek proti Berishi se je začel leta 2020, leta 2021 so Združene države Amerike Berishi in njegovi družini prepovedale vstop, češ da je bil kot predsednik vlade vpleten v koruptivna dejanja. Berisha je celoten proces označil za političnega, zdajšnjega premierja Edija Ramo pa obtožil, da je organiziral celotno zadevo. Berisha je bil predsednik od leta 1992 do 1997 in predsednik vlade od leta 2005 do 2013. Trenutno je predsednik največje opozicijske Demokratske stranke.

V Parku izbrisanih, ki so ga postavili pred novim Centrom Rog, so danes odkrili spomenik v obliki polovice črke mehki Ć, ki simbolizira izbris več kot 25 tisoč ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije po osamosvojitvi. Postavitev je na odkritju komentiral Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki pravi, da postavitev spomenika ni opravičilo za izbris.

Izjava

Po poročanju portala N1 je premier in predsednik stranke Gibanja Svoboda Robert Golob podpredsednico stranke Urško Klakočar Zupančič na razpravi poslanske skupine pozval k odstopu z mesta predsednice državnega zbora. Po sicer neuradnih informacijah naj bi Robert Golob na četrtkovi razpravi poslanske skupine odstop predsednice državnega zbora zahteval, ker se je vzdržala glasovanja o razrešitvi ministrice za kmetijstvo Irene Šinko. Kot še poroča N1, naj bi razpravo odprl eden od poslancev, ki je menil, da Klakočar Zupančič prevečkrat ravna po svoje in ne po strankarski liniji. Večina poslanske skupine naj bi se vseeno postavila na njeno stran, zatrjujejo na N1. Odločitev naj bi Klakočar Zupančič sporočila danes na seji poslanske skupine, po poročanju N1 pa naj ne bi nameravala odstopiti.

Po poročanju časopisa Dnevnik bo v naslednjih dneh na Ministrstvo za digitalno preobrazbo prispelo 13 tisoč prenosnih računalnikov. Po neuradnih podatkih Dnevnika na ministrstvu še ne vedo, komu bodo prenosne računalnike namenili, zato jih poskušajo predati drugim resorjem. Na ministrstvu sicer trdijo, da so prenosnike kupili za tri različne skupine: za ranljive skupine prebivalstva, ki bodo računalnike prejeli prek mehanizma za brezplačno izposojo računalnikov Miro, katerega namen je zagotavljanje dostopa do osnovne računalniške opreme. Druga skupina so izobraževalne ustanove, predvsem vrtci in šole. Tretja skupina, ki naj bi prejela prenosnike, pa so podjetja, prizadeta v julijskih poplavah in plazovih. Kot nadalje poroča Dnevnik, je pojasnilo sporno zaradi tega, ker je bil javni razpis objavljen dva tedna pred julijskimi poplavami, zakon o odpravi posledic poplav pa je bil sprejet avgusta. Dnevnik še dodaja, da predaja prenosnikov šolam in vrtcem sploh še ni usklajena z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Kot je za Dnevnik povedal minister Darjo Felda, sta ministrstvi šele v fazi dogovarjanja. Skupna vrednost nabavljenih prenosnikov znaša skoraj šest milijonov evrov in pol.