Italijanski senat je potrdil ustavno reformo, ki jo predlaga premierka Giorgia Meloni. O reformi mora zdaj glasovati spodnji dom parlamenta. Spremembe ustave bi uvedle neposredne volitve predsednika vlade, njegov mandat pa bi podaljšale na pet let. Stranka, ki bi na parlamentarnih volitvah prejela največ glasov, bi imela zagotovljenih 55 odstotkov poslanskih mest v obeh domovih parlamenta. Podoben sistem je uvedel že fašistični vzornik Giorgie Meloni – Benito Mussolini. Predsedniku države bi ustavna reforma odvzela moč, da imenuje voditelja tehnične vlade, bi pa po reformi lahko predsednik sam imenoval ustavne sodnike. Meloni trdi, da bi z reformo zagotovili večjo stabilnost vlade in več demokratičnosti. Sklic referenduma za spremembo italijanske ustave ni potreben, če spremembo dvotretjinsko podpreta oba domova parlamenta. Predlog v senatu zdaj ni dobil dvotretjinske večine, a se bo v senat še vrnil. Več o ustavnoreformnih idejah Mussolinijeve oboževalke v OFFsajdu ob sedemnajstih.

Italijanski parlament je sprejel zakon o regionalni avtonomiji. Zakon, ki ga je predlagala stranka Liga podpredsednika vlade Mattea Salvinija, uvaja možnost prenosa pooblastil glede zdravstva, izobraževanja, transporta, okolja in energetike na regionalne vlade. Doslej je za ta področja skrbela centralna vlada v Rimu, regije pa bodo morale za pridobitev večje avtonomije zaprositi vsaka posebej. Razpolagale bodo tudi z večjim deležem pobranih davkov. Zakonu nasprotujejo v opozicijski liberalni Demokratski stranki in so že napovedali začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma. Ocenjujejo, da bo zakon poglobil neenakost med severom in jugom države.

Poslanci evropskega parlamenta iz več držav so pozvali Svet Evropske unije, naj zavrne uredbo o preprečevanju spolne zlorabe otrok in boju proti njej. Glasovanje o uredbi je Svet Evropske unije prestavil na jutri. Uredbo so nazadnje amandmirali prejšnji mesec, vključuje pa uvedbo nadzora zasebnih spletnih pogovorov s skeniranjem s pomočjo umetne inteligence. Deklarirani namen nadzora je odkrivanje deljenja otroške pornografije. Predlog predvideva, da bi zahtevo za skeniranje izdali za storitve visokega tveganja, ki pa ni jasno definirano, poleg tega bi bili nadzoru podvrženi vsi uporabniki aplikacij in ne le osumljenci. Uporabniki bi se morali s skeniranjem strinjati, sicer jim bo onemogočeno deljenje slik, videov in povezav. Predlog vključuje izjemo za državne komunikacije. Zakaj je nadzor sporen, pojasni koordinatorica inštituta Danes je nov dan Maja Cimerman.

Izjava

Vlade Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Poljske so zagotovile, da predloga ne bodo podprle, kar pa ni dovolj za blokado sprejema uredbe. Slovenija se, kot pojasnjuje Cimerman, do amandmirane uredbe še ni opredelila.

Izjava

Švedski parlament je odobril sporazum o vojaškem sodelovanju z Združenimi državami Amerike, po katerem bo ameriška vojska dobila dostop do 17 vojaških baz na Švedskem. Združene države bodo tja lahko namestile tako osebje kot orožje, ameriška vojaška vozila pa se bodo lahko prosto premikala po švedskem ozemlju. Proti dogovoru so glasovali zeleni in leve stranke, ker ne prepoveduje namestitve jedrskega orožja na švedskem ozemlju. To izrecno prepovedujeta vojaška sporazuma, ki sta ju z Združenimi državami podpisali Danska in Norveška. Da bo za Švedsko veljalo enako, je vlada obljubljala pred vstopom v Nato. Švedska se je po okrog dvesto letih nevtralnosti Natu uradno pridružila marca.

Odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte bo postal novi generalni sekretar Nata. Tako je poročala nizozemska javna televizija, potem ko sta njegovo kandidaturo podprli Slovaška in Madžarska. Svoj ugovor sta državi umaknili po tem, ko je Rutte madžarskemu premierju Viktorju Orbánu pisno zagotovil, da države ne bo silil k podpiranju Ukrajine, skladno z dogovorom, ki ga je Orbán že dosegel z dozdajšnjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Slovaškemu premierju Robertu Ficu je Rutte obljubil nizozemsko pomoč pri zračni obrambi. Edina od 32 držav članic Nata, ki Rutteja še ni uradno podprla, je Romunija, katere predsednik Klaus Iohannis prav tako kandidira, vendar nima nobene podpore.

Pogajalska skupina socialnih partnerjev je začela pogajanja o izhodiščih za pokojninsko reformo, ki so jo pripravili na ministrstvu za delo, popravili pa na ministrstvu za finance. Izhodišč za pokojninsko reformo Radiu Študent na ministrstvu za delo več kot mesec dni po zaprositvi za dokument še niso poslali, a Radio Slovenija je zdaj pridobil interno vladno gradivo za razpravo socialnih partnerjev. Po gradivu namerava vlada postopno dvigniti starostno mejo za pravico do starostne pokojnine s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let od leta 2028. Zavarovalna doba ostaja 40 let. Referenčno obdobje za odmero pokojnine bi vlada podaljšala s 24 na 40 let z izločitvijo najslabših petih let, ne nujno zaporednih. Kot kompenzacijo vlada predlaga dvig odmernega odstotka s 63 odstotkov in pol na 65 odstotkov in pol za 40 let delovne dobe. Ministrstvo za delo se je zavzemalo, da bi odmerni odstotek dvignili za skoraj pet odstotnih točk in s tem kompenzirali podaljšanje referenčnega obdobja, a je očitno prevladalo mnenje finančnega ministrstva. Znižali bi tudi vlogo rasti plač pri usklajevanju pokojnin. Za pridobitev dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno bi prispevno stopnjo delodajalca in zavarovanca med letoma 2026 in 2034 postopno izenačili na 13 odstotkov, kar pomeni povišanje prispevne stopnje delodajalca in znižanje prispevne stopnje zavarovanca. Skupna prispevna stopnja bi tako znašala 26 odstotkov in bi bila za okrog dva odstotka višja od obstoječe. Polne prispevke bi po novem plačevali iz vsakega dohodka za kakršno koli delo, torej tudi prekarno.  

Podjetje Telemach Slovenija je s podjetjem Garnol sklenilo pogodbo o nakupu 98-odstotnega deleža telekomunikacijskega operaterja T-2. Telemach mora za nakup še pridobiti soglasje regulatorjev. S tem bi se T-2 izognil stečaju, ki ga zahteva Slovenski državni holding, ljubljansko okrožno sodišče pa je začetek postopka razpisalo za ta četrtek. V SDH-ju trdijo, da jim T-2 dolguje 65 milijonov evrov zaradi bančnega posojila podjetjema Zvon 1 in Zvon 2 – takratnima lastnikoma T-2 – v višini 120 milijonov evrov leta 2007. Telemach in T-2 sta poleg Telekoma Slovenije glavna operaterja telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji. Telemach preko družbe United Group obvladuje srbski poslovnež Dragan Šolak, ki si pri nas med drugim lasti športne televizijske programe Sportklub in spletni portal N1.

Vlada je podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko za naslednjega pol leta, do vključno 21. decembra. Nadzor na notranji schengenski meji je vlada uvedla oktobra lani po tem, ko je nadzor na meji s Slovenijo uvedla italijanska vlada.