Pred polnim stadionom v zambijski prestolnici Lusaka je včeraj prisegel novi zambijski predsednik in dolgoletni opozicijski politik Hakainde Hichilema. Predsedovanje tej južnoafriški državi je prevzel od dolgoletnega tekmeca Edgarja Lunga, ki ga je s tesno večino premagal že na zadnjih predsedniških volitvah leta 2016. Hichilema, ki je bil kot predstavnik liberalne Združene stranke za narodni razvoj v svoji dolgi politični karieri na predsedniških volitvah kar petkrat neuspešen in večkrat razglašen za državnega sovražnika, je v govoru napovedal borbo proti lakoti in revščini ter ponovni zagon gospodarstva. Sporočila novega predsednika so vzbudila upanje pri opoziciji v Zimbabveju, zambijski južni sosedi, ki jo že od razglasitve neodvisnosti leta 1980 obvladuje stranka ZANU-PF nekdanjega diktatorja Roberta Mugabeja.

Alžirija je po včerajšnji napovedi zunanjega ministra Ramdana Lamamre danes prekinila diplomatske stike z Marokom. Kraljevina naj bi skrivoma uporabljala izraelsko vohunsko opremo Pegasus za vohunjenje za alžirskimi uradniki in državljani, podpirala separatistične skupine in zanemarjala bilateralne dogovore o spornem teritoriju Zahodne Sahare. Alžirija je Maroko obtožila tudi odgovornosti za velike gozdne požare na območju Kabylia v začetku avgusta, ki so zahtevali devetdeset življenj. Meja med državama je sicer zaprta od leta 1994, ko je Maroko po terorističnem napadu na hotel Atlas Asni v Marakešu vzpostavil vizumski režim za alžirske državljane. Diplomatske stike sta državi obnovili leta 1998 po izvolitvi alžirskega predsednika Abdelaziza Bouteflike, vizumski režim pa suspendirali leta 2004.

Svetovna banka je zamrznila pomoč Afganistanu po pritisku liberalnih velesil, ki talibski režim obtožujejo poslabšanja razmer v državi na področju pravic žensk in drugih manjšin. Svetovna banka je na napoved počakala, dokler se iz države ni umaknilo njeno celotno osebje, kar se je zgodilo v petek. Banka se bo v prihodnosti o nadaljevanju pomoči odločala v posvetovanju z mednarodno skupnostjo, medtem pa bo pozorno spremljala in ocenjevala razmere. V Afganistanu so sicer s finančno pomočjo Svetovne banke izvajali več kot dvajset razvojnih projektov, od ameriške invazije leta 2001 pa so državi zagotovili 4,5 milijarde dolarjev pomoči. Že pred dnevi je zaradi nejasnosti, kdo sploh sestavlja afganistansko vlado, dostop do posojil ukinil tudi Mednarodni denarni sklad. 

Predstavniški dom je po več kot 24 ur pogajanj med predsednico spodnjega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi in sredinsko usmerjenimi demokrati včeraj zvečer sprejel proračunski okvir za naslednje desetletje, vreden skoraj tri tisoč milijard evrov. Skupina sredinskih demokratov je sicer grozila, da ne bo glasovala o okviru proračuna, če ne bo predstavniški dom prej potrdil infrastrukturnega zakona, ki bo omogočal vlaganje v gradnjo in obnovo cest, mostov, električnega omrežja, javnega prevoza in interneta. Zaradi postopkovnega manevra je sprejetje pravila pomenilo odobritev proračunskega okvira brez ločenega glasovanja, hkrati pa so sredinski demokrati dobili zagotovilo, da bodo o infrastrukturnem zakonu glasovali do 27. septembra. Proračunski okvir sicer ni zakon niti ga ne podpiše predsednik, temveč zgolj osnutek za oblikovanje politik in zakonov. Potrditi ga morata oba domova kongresa, da lahko vladajoča stranka uporabi tako imenovani postopek proračunske uravnave za sprejemanje zakonov o izdatkih za konkretna področja, ne da bi jim to preprečila obstrukcija opozicije v senatu. Izglasovanje je tako odprlo vrata obsežnim proračunskim izdatkom na področju krepitve socialne varnosti, ki jih je velikopotezno obljubljal ameriški predsednik Joe Biden. 

Ameriško pravosodno ministrstvo je krovni svetovni nogometni federaciji FIFA dodelilo 171 milijonov evrov odškodnine zaradi nezakonitih dejavnosti nekdanjih najvišjih funkcionarjev organizacije, med njimi tudi nekdanjega prvega moža Seppa Blatterja. Gre za denar, ki so ga švicarski organi v imenu ameriškega pravosodnega ministrstva z bančnih računov posameznih funkcionarjev zasegli leta 2015 v preiskavi, s katero se pokriva izguba, ki so jih utrpele FIFA, celinski federaciji Severne in Srednje Amerike ter Karibov, krajše Concacaf, ter federacije Južne Amerike, krajše Conmebol, kot žrtve desetletij organizirane korupcijske sheme v nogometu. FIFA je potrdila, da bo šel denar v nov svetovni sklad, ustanovljen za pomoč pri financiranju nogometnih projektov.

Izrael je včeraj ponovno bombardiral Gazo, in sicer kot odgovor na zažigalne balone, ki naj bi poleteli iz Gaze proti južnim izraelskim ozemljem in povzročili požare. Palestinci naj bi z lansiranjem balonov želeli izzvati pritisk na Izrael, da bi ta omejil blokado okupiranega območja. Izraelski premier Naftali Bennett je danes potrdil, da si v času njegovega poveljevanja Izrael ne namerava pripojiti Zahodnega brega, ne bo pa dovolil niti, da bi nastala palestinska država. Bennettova administracija je v sporočilu za javnost dejala, da se je Bennet izjasnil tudi proti možnosti obnovitve jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015, iz katerega so ZDA enostransko izstopile leta 2018. 

Opozorilna stavka, ki jo je v soboto sklical sindikat nemških strojevodij GDL in je v minulih dveh dneh povzročala nevšečnosti v železniškem prometu, je končana. Upravljavec nemških železnic Deutsche Bahn pričakuje, da se bo promet normaliziral čez dan. Sindikat strojevodij je stavko v soboto začel v tovornem prometu, v ponedeljek pa jo je razširil še na potniški promet, potem ko so ponovno spodletela pogajanja z Deutsche Bahn glede plač in dodatkov zaposlenih v času pandemije covida-19. Sindikat je med drugim zahteval 1,4-odstotno povišanje plač in koronski dodatek v višini 600 evrov za leto 2021 ter dodatno zvišanje plač za 1,8 odstotka v letu 2022. To je bila že druga opozorilna stavka na nemških železnicah od začetka pandemije koronavirusa. 

Kriminalistična policija naj bi danes zaradi tvita o "svinjah in biserih" zaslišala ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Ta je odgovornost za to v včerajšnjem video soočenju z evropskim poslancem Klemnom Grošljem iz vrst LMŠ na spletnem portalu N1 pripisal nekdanjemu državnemu sekretarju za nacionalno varnost Damirju Črnčecu. Hojs je povedal: “Očitno policija razume stvari tako kot gospod Grošelj oziroma stranka LMŠ. Če pa jih ne razume tako, pa dobi usmeritve s strani te stranke, koga je potrebno blatiti, diskreditirati in nazadnje tudi zaslišati."

V Ljubljani in v Andražu nad Polzelo danes potekajo slovesnosti ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva. Predsednik Pahor je v vili Podrožnik dopoldne najprej sprejel delegacijo ameriških senatorjev pod vodstvom republikanca Richarda Shelbyja, popoldne pa bo potekala tradicionalna slovesnost, ki se je bo udeležil tudi poveljnik ameriških letalskih sil v letalski bazi Aviano v Italiji, general Jason Bailey. Dan slovensko-ameriškega prijateljstva se obeležuje od leta 2014, ko je bila v Andražu nad Polzelo odkrita spominska plošča v spomin posadki desetih pilotov bombnika B-17, ki je strmoglavil ob vznožju Gore Oljke 19. marca 1944. Osem jih je umrlo in so bili pokopani na pokopališču v Andražu nad Polzelo, dva pa sta strmoglavljenje preživela ob pomoči lokalnih prebivalcev.